Prvi korak za starostnike v dolgotrajni oskrbi

Prvih pet tisoč starostnikov ali drugače hendikepiranih v Sloveniji bo že kmalu prišlo do brezplačne e-oskrbe na domu, če bo uspel razpis ministrstva za zdravje, s katerim išče izvajalca oskrbe na daljavo. Gre za pomembno sistemsko novost, saj je treba zdaj e-oskrbo plačevati iz žepa. Na razpis v vrednosti tri milijone evrov iz evropskih skladov se je treba prijaviti do konca meseca. »To je prvi korak za uporabnike v dolgotrajni oskrbi,« je dejala državna sekretarka, zdravnica Alenka Forte, ki projekt vodi.

Starejše ogrožajo padci

Oskrba na daljavo je ena od oblik pomoči, ki jo razvite države EU razvijajo že desetletje in več, da bi lahko starostniki čim dlje živeli na svojih domovih, kar je želja številnih prebivalcev. Potreb je vse več, saj se prebivalstvo stara. V EU je zdaj 18 odstotkov ljudi, starih 65 let ali več, do leta 2060 naj bi jih bilo 28 odstotkov. Starejših od 80 let je pet odstotkov, v naslednjih desetletjih jih bo predvidoma 12 odstotkov. Slovenija je še starejša. Pri nas je že več kot vsak peti prebivalec star 65 let ali več (20,9 odstotka), 5,5 odstotka jih je starih 80 let ali več. Starejši potrebujejo številne oblike pomoči, da lahko živijo sami doma. Zdravstveni sistemi EU imajo zaradi posledice padcev starostnikov 21 milijard stroškov na leto. V Sloveniji pade vsako leto okoli 25 tisoč ljudi, četrtina je starejših od 65 let. Pri padcih je učinkovita pomoč e-oskrba.

Alarm za hitro pomoč

Sodobna tehnologija zagotavlja starostnikom in hudo bolnim, ko so sami doma, večjo varnost. Sistem senzorjev, nameščen v stanovanju, zazna padec in tudi spremembo v navadah starostnika, ki bi lahko pomenila, da je z njim nekaj narobe, posebna aplikacija pa še izpust dima in izliv vode, kar pride prav predvsem pri dementnih. Pametni tehnološki oblak je povezan s klicnim centrom, kjer se ob padcu ali drugem neželenem dogodku sproži alarm, ob katerem tam zaposleno medicinsko osebje ustrezno ukrepa in organizira pomoč. Pri nas je razvil takšen sistem pomoči Telekom; storitev oskrbe na daljavo uporablja zdaj že blizu tisoč ljudi.

Komu vse je e-oskrba namenjena

E-oskrba, ki bo v Sloveniji po novem dostopna z javnimi sredstvi, je namenjena starejšim od 65 let, pri katerih je zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti omejena sposobnost samooskrbe, a bivajo pretežni del dneva sami in ne koristijo celodnevnih oblik institucionalne oskrbe. Prav tako bodo imeli pravico do nje mlajši, ki jim zaradi nevroloških in nevromišičnih obolenj grozi padec ali pa so zaradi kognitivnega upada pri demenci izpostavljeni neželenim dogodkom v okolju.

E_zdravje

Izvajalec mora uporabniku zagotoviti tehnološko opremo, ki vključuje mobilni paket z možnostjo različnih načinov sproženja asistenčnega klica na pomoč, na primer SOS-gumb, zapestnico, detektor gibanja. Vzpostaviti mora tehnično podporo in servis po vsej državi, stalni nadzor nad celovitostjo delovanja sistema, poskrbeti za neformalno mrežo oskrbovalcev, ki bi se lahko vključili, kadar starostnik nima lastne socialne mreže, ponudnik mora poskrbeti tudi za promocijo e-oskrbe, spremljati zadovoljstvo vključenih in mesečno poročati o rezultatih ministrstvu.

Prijavi se lahko le konzorcij

Na razpis se lahko prijavi le konzorcij, sestavljen iz ponudnika z dovoljenjem za opravljanje socialnega servisa, ki se je povezal z društvom ali zvezo društev, kot so, denimo, Rdeči križ Slovenije, Slovenska karitas ali Zveza društev upokojencev Slovenije, je povedala državna sekretarka. Na ministrstvu si veliko obetajo od že obstoječih mrež, ki jih imajo te prostovoljske organizacije pri nudenju pomoči, kot je na primer program Starejši za starejše. Izvajalec mora biti sposoben zagotoviti polni paket e-oskrbe v vrednosti največ 31 evrov na mesec brez ddv.

Starejši in bolni bodo že kmalu lahko vključeni v brezplačno oskrbo na daljavo, kar bo omogočilo hitrejšo pomoč v primeru padca ali drugega neželenega dogodka. Foto: Jure Eržen/Delo

Za e-oskrbo je na voljo tri milijone evrov, ki jih je Slovenija pridobila v okviru evropskega sklada REACT-EU-ESS za odpravo posledic krize zaradi koronavirusa. Porabiti jih je treba do septembra 2023, kar je razmeroma malo časa, saj je treba zagotoviti tako opremo za pet tisoč uporabnikov kot izvajanje po vsej državi v pičlem letu in pol. Kaj bo z e-oskrbo po tem?

Državna sekretarka Alenka Forte je povedala, da si bo Slovenija prizadevala pridobiti dodatna evropska sredstva za ta namen za prehodno obdobje do začetka leta 2024, ko bomo začeli izvajati dolgotrajno oskrbo v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki vključuje tudi e-oskrbo. Tako bi torej uporabniki lahko bili deležni e-oskrbe brez prekinitve.