Prva svetovalna pisarna o malih čistilnih napravah

Krško – V šestih posavskih občinah so za prebivalce območij, kjer občine ne bodo gradile kanalizacijskih sistemov in morajo ljudje sami poskrbeti za male čistilne naprave, odprli brezplačno svetovalno pisarno za učinkovito čiščenje odpadnih voda. »Svetovanje bo konkretno in uporabno,« svetovalec Aleš Levičar.

»Osnovni uporabni podatek je že v tem, ali prebivalec živi na območju, kjer mora sam poskrbeti za malo čistilno napravo ali pa bo tam občina gradila kanalizacijski sistem,« pravi Aleš Levičar, ki je v ponedeljek dopoldne že začel svetovati v svetovalni pisarni v občini Kostanjevica ob Krki, popoldne pa v občini Krško. Sledila so oziroma bodo svetovanja v občini Brežice, Radeče, Sevnico in marca v Bistrico ob Sotli. V vsaki posavski občini bo prebivalcem brezplačno na razpolago po nekaj ur na mesec, za obisk pa se je pametno predhodno naročiti po elektronskem naslovu ales.levicar@kostak.si ali po kontaktnih telefonih, ki jih imajo tudi po posameznih občinah.



Delovanje posavske svetovalne pisarne za učinkovito čiščenje odpadnih voda, ki je prva te vrste v Slovenji, je bistvo projekta Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov, ki je v celoti vreden 195.500 evrov. Zanj so posavske občine skupaj s Kostakom Krško, Komunalo Brežice, Komunalo Sevnica in Zavodom Svibna pridobile 137.000 evrov na evropskem razpisu. Svetovalna pisarna bo delovala vse do konca leta 2023.

Glavni namen projekta je svetovati prebivalcem, kako zagotoviti nove, sonaravne trajnostne tehnike čiščenja komunalnih voda, kar seveda pripomore k izboljšanju stanja vodnih virov na vodovarstvenih območjih, izboljša stanje tal in vod. »Našim prebivalcem želimo omogočiti, da pravilno izvedejo sanacije greznic in s tem prispevajo k čistejšemu okolju in ohranjanju pitne vode,« pravi mag. Miran Stanko, župan občine Krško. Od približno 75.000 prebivalcev Posavja jih okoli 40.000 oziroma približno 54 odstotkov živi na območju razpršene poselitve, kar pomeni, da ne bodo imeli možnosti priklopa na javno kanalizacijo.



V državnem operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode so določena območja poselitve (aglomeracije), za katera mora občina zagotoviti kanalizacijski sistem in ustrezno čiščenje na komunalni čistilni napravi. Kjer pa kanalizacijskega sistema ni in ga tudi ne bo - po podatkih ministrstva za okolje in prostor je bilo konec leta 2017 takih  445.000 prebivalcev Slovenije -, pa morajo lastniki po zakonodaji sami zagotoviti čiščenje komunalnih voda v mali čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici. Zadnji rok je konec leta 1921 oziroma ob prvi rekonstrukciji objekta.

Zato v posavski svetovalni pisarni občanom z območij razpršene poselitve svetujejo o izbiri, izgradnji in vzdrževanju malih čistilnih naprav. »Ponudba je raznolika že v materialih, saj so male čistilne naprave lahko plastične, betonske ali rastlinske,« pravi Aleš Levičar. Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije ima na seznamu 68 različnih tipov malih komunalnih čistilnih naprav, vendar so to le tiste, ki so jih proizvajalci ali dobavitelji prostovoljno uvrstili na seznam. »To ni seznam vseh tipov malih čistilnih naprav, ki so v prodaji v Sloveniji,« pravijo na GZS.

»Po sedanjih izkušnjah je največja napaka, ki jo delajo prebivalci na tem območju, da so vgradili plastične male čistilne naprave, ki jih je na plazovitih območjih stisnilo in več ne tesnijo,« pravi Aleš Levičar, ki še dodaja, da posavske občine svojim občanom zagotavljajo tudi sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode.