Prostitucija kot splošno sprejemljiv poklic

Študentka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Živa Gornik, antropologinja in članica Slovenskega seksološkega društva, je pozornost javnosti vzbudila z dodiplomskim raziskovanjem seksualnosti in seksualnega dela v Sloveniji. V okviru dveh diplomskih nalog je govorila z ducatom mladih deklet, ki se ukvarjajo z eno od vse številnejših oblik seksualnega dela.

Tuje raziskave kažejo, da se z eno od oblik seksualnega dela ukvarja od tri do sedem odstotkov študentske populacije, Gornikova pa je ugotovila, da se je v Sloveniji za takšno delo veliko deklet odločilo med epidemijo. Ugotovile so namreč, da v primerjavi s slabo plačanimi in med epidemijo manj dostopnimi študentskimi deli veliko več zaslužijo, če se slečejo. Pri tem pa tudi ne tvegajo več stigmatizacije, kajti mladi, predvsem študentska populacija, so do svojega telesa precej bolj liberalni, ugotavlja Gornikova. »Mladi zdaj na telo manj pogosto gledajo kot na nekaj zasebnega ali skritega, namenjenega le svojemu partnerju. Verjetno je to tudi posledica digitalizacije in povsod prisotne seksualnosti na družbenih omrežjih in drugod.«

K liberalizaciji je veliko pripomogla tudi digitalizacija, ki omogoča zaslužek, četudi pri tem fizičnega stika ni. Vse večji in pestrejši ponudbi spletne pornografije so se pridružile storitve seksa pred videokamero, vroči spletni pogovori in platforme, kot je Onlyfans. To je platforma, na kateri dva milijona ljudi ustvarja seksualne vsebine, od fotografij do videov, za svoje uporabnike. Vseh uporabnikov je že 120 milijonov, za vsebine pa so od leta 2016 do zdaj ustvarjalcem plačali že skupaj pet milijard dolarjev.

A to ne pomeni, da je denar na platformah, kot je Onlyfans, preprosto zaslužiti, v Delovem podkastu Na robu pojasni Gornikova. Nujno je tako znanje marketinškega trženja kot tudi sposobnost pritegniti številno občinstvo, ki se je pripravljeno proti plačilu naročiti na tvoje vsebine. Tudi v Sloveniji imamo seksualne vplivnice, ki so na platformi že »dobro« zaslužile. Na splošno pa velja, da večino denarja s tem zasluži le deset odstotkov ustvarjalcev, predvsem tisti, ki se tržijo na mednarodni ravni in ki kažejo tudi svoj obraz. Kot je za Delo pred časom pojasnila ena od nekdanjih slovenskih ustvarjalk erotičnih vsebin, jo je bilo ves čas strah, »da me bo kdo prepoznal na ulici ali prišel na moje delovno mesto in me nadlegoval. Nisem se počutila varne.«

Kljub temu da je Gornikova v pogovoru s študentkami ugotovila, da so do seksualnega dela bolj odprte, kot so bile nekoč, pa je s tem delom še vedno pogojena velika stigma. Sogovornica opozarja, da se moramo, kljub temu da je trgovina z ljudmi še vedno prisotna in je velik problem, zavedati, da je v 21. stoletju seksualno delo ena od možnih izbir. Razlogi za odločitev pa, da so zelo individualni.

V podkastu tudi o tem, ali imamo v Sloveniji res šolo za žigole. Pa tudi o fenomenu sugar daddyjev, predvsem tega, ali gre v odnosu med bogatim moškim in mladim dekletom, ki od njega dobiva mesečno žepnino za občasna druženja, za eno od oblik seksualnega dela ali zgolj mecenstvo?