Proračuna pričakovano ostro razdelila parlament

Poslanci so z močno polarizirano razpravo začeli končno obravnavo proračunov za prihodnji dve leti. Po mnenju ministra za finance Andreja Širclja državna proračuna za 2022 in 2023 predstavljata predvsem napredek na področju državnega financiranja investicij, saj se bodo sredstva zanje bistveno povečala. »Če je bilo v letu 2019 proračunskih odhodkov za investicije 938 milijonov in v letu 2020 911 milijonov, znašajo v proračunih za leto 2022 in 2023 investicijski odhodki preko 2,2 milijarde evrov letno.«

Šircelj pričakuje, da bodo investicije, tudi iz evropskih sredstev, pospešile okrevanje in ohranjale gospodarsko rast (predvidoma 4,7 odstotka v 2022 in 3,3 odstotka v 2023), s tem pa naj bi se zniževala tudi primanjkljaj in javni dolg. Primanjkljaj sektorja država naj bi se po njegovi projekciji z letošnjih 7,5 odstotka BDP v 2022 znižal na 5,4 odstotka, v 2023 na 3,3 odstotke, leta 2024 pa naj bi se znižal pod zapovedano maastrichtsko mejo treh odstotkov BDP.

Posledično naj bi se dolg države v 2022 znižal na 77,5, v 2023 pa na 76 odstotkov BDP. Evropska komisija po njegovih besedah »pripravlja izhodišče za doseganje maastrichtskih kriterijev, ki naj bi potekalo v več letih,« zato se po njegovem prepričanju »leta 2023 se ne bo zgodilo nič dramatičnega, ker bo narejen načrt, kako se približati maastrichtskih merilom.« Šircelj je ob tem opozoril tudi na veliko tveganje, ki ga predstavlja virus in je vse pozval k cepljenju.

Koalicija »socialno in razvojno« naravnanima proračunoma napoveduje gladko podporo na glasovanju ta teden, opozicija pa je bila pričakovano kritična. »Imamo največji strukturni primanjkljaj v evrskem območju, v dveh dveh leti ste pridelali za 10 milijard evrov izgube, a samo polovica je šla za zaščito zdravja ljudi,« je opozorila Alenka Bratušek (SAB).

Tudi po oceni Janje Sluga (nepovezani poslanci) sta proračuna nerealno načrtovana in vodita v trajno poslabšanje javnih financ. Po mnenju Matjaža Hana (SD) si vlada želi podrediti neodvisne državne inštitucije, ker ni upoštevala proračunskih predlogov pravosodne oblasti, pri pripravi proračunov pa ne posluša opozicije, socialnih partnerjev in civilne družbe, posledica pa sta najbolj najbolj vprašljiva proračuna v zgodovini države.

Luka Mesec (Levica) izpostavlja, da si vlada s proračunoma kupuje oblast v državi, v proračunu 2022 pa se najbolj povečujejo naložbe v orožje vojsko, premalo pa se namenja za prilagajanje podnebnim spremembam in sredstvom za stanovanja itd. Po mnenju Igorja Pečka (LMŠ) pa sta proračuna »trojanska konja, ki temeljita na visokem zadolževanju države, brez da bi vedeli, kako bomo dolgove vrnili.«