Iz Amnesty International Slovenija (AIS) so sporočili, da Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ni ugodilo pritožbam dveh romskih družin iz Ribnice ter Škocjana, ki sta se nanj obrnili zaradi nezagotavljanja dostopa do vode.
Pritožili se bosta na veliki senat ESČP.
Dve romski družini sta v pritožbi pred ESČP zatrjevali kršitve prepovedi mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (3. člen) ter kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja (8. člen) evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), saj v nelegalnih romskih naseljih nimata dostopa do osnovnih javnih storitev, kot so dostop do pitne vode in sanitarij. Bistvo pritožbe temelji na pravici do vode in pravici do dostojnega življenja, ki sta vsebinsko zajeti v omenjenih členih EKČP. Pritožniki so zatrjevali tudi diskriminacijo po 14. členu konvencije, so zapisali pri AIS.
Ukrepi Slovenije zadostni
Sodniki so ocenili, da so bili ukrepi Slovenije za zagotovitev pitne vode v dveh romskih naseljih zadostni. Pri teh ukrepih je država tudi upoštevala dejstvo, da so Romi deprivilegirana oziroma ranljiva skupina prebivalstva, so zapisali v sodbi. Poleg tega bi pritožniki s socialnimi transferji, ki jih prejemajo od države, lahko sami pripomogli k urejanju dostopa do pitne vode, so še ocenili po poročanju
STA.
Na sodbo ESČP se bodo pritožili. Ob tem opozarjajo na slabe razmere v romskih naseljih, kjer prebivalci nimajo dostopa do vode in elektrike. Po njihovem mnenju bi morale oblasti ukrepati, da bi pritožniki uživali isti obseg pravic kot večinsko prebivalstvo.
Pri AIS še opozarjajo, da je umrljivost romskih dojenčkov štirikrat višja kot v preostali populaciji, umrljivost otrok od prvega do četrtega leta starosti pa kar sedemkrat višja od otrok enake starosti med neromskim prebivalstvom. Prezgodnje smrti so del romskih življenj, živijo kar 22 let manj kot preostali prebivalci. Od jeseni 2016 je pravica do vode vpisana tudi v slovensko ustavo, vendar pa je mnogim v praksi še vedno nedostopna.
Komentarji