Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Prišli, povzročili hrup in odšli?

Domovinska liga sprta zaradi SDS, Glas za otroke in družine stagnira.
Podpredsednica Lucija Šikovec Ušaj napoveduje odhod iz Domovinske lige, predsednik Bernard Brščič za zdaj ostaja. FOTO: Blaž Samec/Delo
Podpredsednica Lucija Šikovec Ušaj napoveduje odhod iz Domovinske lige, predsednik Bernard Brščič za zdaj ostaja. FOTO: Blaž Samec/Delo
27. 8. 2019 | 06:00
27. 8. 2019 | 07:07
5:18
Ljubljana – Stranka Domovinska liga, ki zastopa skrajna suverenistična stališča in ki je nastala tik pred evropskimi volitvami, se je znašla pred dilemo, ali bo sploh nadaljevala strankarsko pot. Gre za scenarij, ki smo ga pri strankah na desnici, ki so se tako ali drugače spogledovale s SDS, že videli.

Če se je ob ustanavljanju Domovinske lige v javnosti ugibalo, ali je stranka povezana z opozicijsko SDS ali ne, je prav to vprašanje štiri mesece kasneje sprlo predsednika Bernarda Brščiča in podpredsednico Lucijo Šikovec Ušaj. Da je administrator spletne strani Domovinske lige Klemen Lah zaposlen v SDS, v javnem zapisu polemizira tudi eden od ustanovnih članov Jiři​ Kočica, ki je izstopil. Odhod – takoj, ko bo dobila podatke o porabi denarja, ki ga je donirala – napoveduje tudi omenjena podpredsednica. »Stranka je bila očitno ustanovljena z namenom, da se aktivirajo volivci SDS na način, da se je neprestano pljuvalo in žalilo poštene ter srčne člane, ki so verjeli v domnevno prvo javno proklamirano desno stranko v Sloveniji,« je zapisala dan po seji izvršilnega odbora stranke, na katerem so določili, da bo 12. oktobra tako programski kot volilni kongres.
 

Brščič: Z Janšo nazadnje v stiku leta 2014


Bernard Brščič navedbe zavrača z besedami, da je bil njegov zadnji stik z Janezom Janšo leta 2014, ko je odstopil z mesta predsednika sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Ali se bo za mesto predsednika stranke potegoval znova, bo še premislil. »Zagotovo pa ne bom spraševal Janše ali podpredsednice,« pravi Brščič, ki v suverenizmu in populizmu še vedno vidi prihodnost za uspeh. Ali bo to uresničila Domovinska liga ali kdo drug, pa ne more zatrditi. Scenarij, po katerem bi se povezovali z drugimi strankami, izključuje, nikakor se ne nameravajo združiti s stranko Dobra država, kot pravi, da se je namigovalo. Morda vidi potencial le v stranki Glas za otroke in družine – enoproblemski stranki oziroma gibanju za »svetost življenja«, ki se je, prav tako kot Domovinska liga, pojavila tik pred volitvami, le da državnozborskimi.

Aleš Primc: Še boste slišali za Glas za otroke in družine. FOTO: Jožže Suhadolnik/Delo
Aleš Primc: Še boste slišali za Glas za otroke in družine. FOTO: Jožže Suhadolnik/Delo
»Slišim, da sem politično truplo, zdaj imate privilegij, da se pogovarjate s političnim truplom,« se je v odgovoru na vprašanje, ali je stranka – od koder je v Domovinsko ligo menda brez konflikta prestopila Norma Korošec – še aktivna, pošalil predsednik stranke Aleš Primc, ki pravi, da bomo za stranko, ko bo pravi čas, že še slišali. Aktivni v zadnjem letu, vse od nastanka Domovinske lige, skoraj niso bili. Na vprašanje o povezovanjih odgovarja, da je ključna le vsebina.


 

Maksuti: Nič na desnici brez šefa


Politični analitik z Inštituta za politični menedžment Alem Maksuti je ob ustanavljanju teh strank izpostavljal, da se prav nič na desnici ne zgodi brez vednosti šefa. »Gre le za povzročanje hrupa – oziroma prednostnega tematiziranja – s katerim se mobilizira desno volilno telo, ki ima v parlamentarnem večstrankarskem sistemu le eno možnost, in sicer, da glasuje za zmagovalca, kar je na desnici SDS. Od Odbora 2014 do Domovinske lige gre za skoraj iste ljudi,« pravi Maksuti danes in dodaja, da je zgodba podobna tudi v primeru Marjana Podobnika in njegove SLS. »Gre le za postavljanje določenih tematik v ospredje in to, da vi mene danes sprašujete o tem, pomeni, da je dosegel svoje,« pravi Maksuti.

Tako Maksuti kot komentator in urednik portala Domovina.je Rok Čakš poudarjata, da pri ustanavljanju novih strank ne gre za neposredno vpletenost prvaka največje politične stranke, a vseeno povezanost obstaja. »Mislim, da je bila situacija podobna, kot je bila tudi pri novih strankah na levici. Začetek je bil samoiniciativen, pozneje pa so sorodne stranke poskušale dobiti svoje ljudi v strukturo stranke, s čimer bi imele vpogled ali morda celo delni nadzor,« meni Čakš, ki verjame, da je bil v začetku projekt Domovinske lige, ko je bil usmerjen v evropske volitve, samonikel. Danes pa SDS vidi možnost, da bi lahko z vplivom na stranko nacionalistične volivce deloma pobrali tudi Zmagu Jelinčiču in njegovi SNS. V primeru preboja katere od manjših strank, ki se uvrščajo desno od SDS, v državni zbor, bi se Janši ponudila možnost lažjega sestavljanja koalicije, kar mu po zadnjih volitvah kljub zmagi ni uspelo.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine