Prišel je tudi Senster, praprapradedek robotinje Eve

Danes v Trbovljah vrata odpira 13. festival novomedijske kulture Speculum Artium, katerega vsebine bodo tokrat preplet preteklosti, sedanjosti in vizij za prihodnost. V ospredju predstavitev je prva robotsko vodena skulptura Senster, nastala v 70. letih prejšnjega stoletja, nekakšen praprapradedek prikupne Eve, prve robotske humanoidne občanke Trbovelj.
 
Speculum Artium tudi sicer velja za tisti festival, ki je ne le v Trbovlje, temveč tudi v Slovenijo pred desetletjem pripeljal prvega humanoidnega robota Asima in z njim požel val navdušenja, nato pa »rodil« še robotinjo Evo, ki ostaja prva zvezda tokratnega tridnevnega festivalskega dogajanja.


 
V trinajstih letih so predstavitve in instalacije, kot pravi direktorica Delavskega doma Trbovlje Špela Pavli Perko, prerasle okvire festivala. Ta v središče postavlja pet temeljnih področij: umetnost, tehnologijo, znanost, gospodarstvo in turizem oziroma pet vsebinskih sklopov, povezanih z rdečo nitjo – skulpturo Senster, ki ima sicer svoj stalni »sedež« na Fakulteti za humanistične študije v Krakovu. V Senstru je zajeto vse, kar naj bi predstavljalo zametke intermedijske umetnosti. Drugi sklop sestavljajo dela študentskega tekmovalnega programa, tretjega produkcija pod znamko Made in Trbovlje, nastala v sklopu projekta RUK – Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, samostojni sklop pa predstavlja mednarodni festival videoumetnosti DigitalBigScreen, ki v okviru Speculuma poteka enajsto leto.



Festivalsko dogajanje v Trbovljah bodo poleg koncertov in performansov umetnikov popestrile tudi delavnice za mlade, nadgradili pa ga bodo s spletnim  programom. Naš cilj letos je, pravi Perkova, uravnotežiti festival za strokovno javnost in za mimoidoče.
 

Kdo je Senster?

 
Po besedah Bogdana Šteha iz DDT je Senster eno prelomnih umetniških del 20. stoletja. Gre za mobilno skulpturo, ki jo je v 60. letih prejšnjega stoletja začel »graditi« klasični kipar Edward Ihnatowicz, Poljak, ki je večino ustvarjalnega obdobja preživel v Londonu. Nekoč se je odločil, da skulpturo v kamnu spremeni v dinamično, v skulpturo, ki bo reagirala na obiskovalca, pripoveduje Šteh. Organskim podobne lite podobe je začel povezovati s hidravličnimi sistemi in električnimi senzorji. Nastala je mobilna skulptura, ki se je odzivala na zvok. Prvič jo je razstavil leta 1968, nato so umetnika opazili in povabili v podjetje Philips ter mu ponudili, da skulpturo ustvari še v večjih dimenzijah. To je bilo rojstvo Sensterja, ki so ga junija 1970 z ladjo prepeljali na Nizozemsko in ga razstavili v Evoluonu v Eindhovnu. V naslednjih letih se je Edward Ihnatowicz pridružil inženirskim mrežam ter delal kot supervizor na podiplomskem študiju na Univerzitetnem kolidžu v Londonu.
 
Jekleni skelet skulpture z nežnimi gibi sledi zvoku, ki prihaja iz okolice, kar abstraktni podobi vdahne občutenje žive(če)ga bitja. V letih 2017 in 2018 so skulpturo obnovili, odkupila pa jo je Univerza AGH za znanost in tehnologijo v Krakovu.