Priobalni klifi so lepi – a tudi nevarni

Piran – Direktor piranske občinske uprave Aleš Buležan se je moral na naše vztrajanje včeraj nekoliko potruditi, da nam je povedal, do kdaj in kako namerava občina poskrbeti za popravilo poti med Fieso in Piranom. Obilno deževje je namreč pred dobrim mesecem nad njo sprožilo veliko kamenja in plazov, zato je od takrat priljubljena obmorska pot zaprta. Buležan pravi, da jo bodo junija spet odprli, če bo šlo vse po sreči in ne bo pritožb na izbiro izvajalcev.





Slovenska obala je znana po zelo lepih klifih iz peščenjaka, ki se pnejo tudi 80 metrov nad morje in so izredna naravna znamenitost, nad katero so še posebno navdušeni turisti. Od 46,6 kilometra dolge obale se na približno devetih kilometrih raztezajo klifi, ob katerih se ljudje radi sprehajajo, kopajo ali drugače rekreirajo. Velik del klifov sodi v območje varovanja narave Natura 2000 in naravne rezervate, lastništvo je mešano, večina pa v državni ali občinski lasti in v pasu javnega dobra, zato so dostopni vsem.


 

Sprememba trase Istrskega maratona

Odkrušeno kamenje je že večkrat ranilo mimoidoče ter kopalce, ki so nato od občine in države zahtevali odškodnino. V piranski občini že dolgo vedo, da bodo morali ukrepati in poskrbeti za varnost, a so se ukrepov do zdaj lotevali obotavljivo. Kamenje, ki se je na začetku prejšnjega meseca usulo na priljubljeno pot med Piranom in Fieso, bi lahko pomenilo nekakšno prelomnico, saj v občinski upravi razmišljajo o celovitejši sanaciji. Če so morali zaradi plazu spremeniti tudi traso aprilskega Istrskega maratona, pa številni rekreativci ne upoštevajo opozorilnih tabel, ki jih je na poti postavila občina.


 

Pot bo odprta poleti, če bo po sreči

Aleš Buležan pravi, da bodo predvidoma v prvih dneh aprila objavili javno naročilo za izvedbo del in da bi do konca aprila lahko izbrali izvajalce, če se na razpis ne bo kdo pritožil. Kako obsežna bo sanacija in koliko bo stala, bo jasno po popisu del, na občini pa ocenjujejo, da bi za dela lahko namenili od 500.000 do 800.000 evrov. Pridobili so ponudbo za postavitev začasne, dva do tri metre visoke varovalne ograje vzdolž celotne, približno kilometer dolge poti, v občini pa raziskujejo, ali ne bi najnevarnejših odsekov zavarovali tudi z mrežo. Prav tako še nimajo odgovora, kako bodo poskrbeli za meteorne vode z vrha klifa, kjer sta nogometni stadion in pokopališče.



V predlaganem občinskem proračunu je za sanacijo vseh klifov predvidenih 833.000 evrov, za popravilo klifa nad potjo v Fieso pa 650.000 evrov. Pirančani občinsko upravo opozarjajo, naj celotnega bremena odprave nevarnosti zaradi krušenja klifov ne prevzame občinski proračun, ker da gre tudi za državno lastništvo in varstvena območja državnega pomena. Občina državi za opravljena sanacijska dela do zdaj ni izdala računov.