Prínc

Princ po SSKJ2 pomeni »član vladarske družine, ki ne vlada«, zlasti otrokom pa so veliko bolj kot status princa v sodobni kraljevini pri srcu princi iz pravljic, saj sta njihovi najpogostejši lastnosti dobrota in predvsem lepota, če upoštevamo najpogostejše lastnostne pridevnike, ki se v pravljičnih besedilih pojavljajo pred samostalnikom princ (lep, očarljiv, čeden, postaven princ). Sprašujem se, kaj bi na tako idealizirano podobo porekel Saint-Exupéryjev Mali princ. Na pogosto vezanost besede na magičen, nedosegljiv svet kaže zveza začarani princ, v tej maniri pa bi bilo najbrž smiselno razumeti tudi frazema čakati princa na belem konju ali najti princa svojih sanj.



Kebrov Slovar slovenskih frazemov navaja, da lahko namesto princa čakamo tudi viteza na belem konju, zlasti če smo v neugodnem, nevarnem položaju, saj so bili vitezi v srednjem veku mlada dekleta dolžni reševati. Zanimivo bi bilo videti, kako bi dekleta reševal sodobnejši princ v avtomobilu, imenovanem princ – kot navaja SSKJ2 v 2. pomenu, gre za »tip nemškega osebnega avtomobila znamke NSU«​ – ki ga je bilo predvsem v 60. in 70. letih mogoče opaziti tudi na slovenskih cestah in se ga je zaradi slabe vodljivosti in posledično večjega števila nesreč imenovalo celo krsta na kolesih.



—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: mag. Duša Race.