Primorsko zdravstvo za tretjo medicinsko fakulteto

Pismo o nameri za sodelovanje pri razvoju študijskega programa medicine na Univerzi na Primorskem je danes podpisalo 13 zdravstvenih zavodov, skupaj pa je pobudo podprlo 17 primorskih ustanov s tega področja. Korak je sledil majski napovedi premierja Roberta Goloba, da bo vlada finančno podprla ta projekt.

Podpisali zavezo za tretjo medicinsko fakulteto

Univerza na Primorskem je s pripravami za vzpostavitev tretje medicinske fakultete v državi začela že pred štirimi leti. V okviru izgradnje nove Fakultete za vede o zdravju, ki je uvrščena v načrt razvojnih programov 2024-2027, so pridobili tudi dodaten denar za nabavo specifične laboratorijske opreme, s čimer bodo omogočili izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju medicine. Kot je ob majskem obisku predsednika vlade dejala rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar, so sprejeli odgovornost, da do študijskega leta 2027/28 vpišejo prvo generacijo študentov medicine na primorski univerzi. To pomeni, da morajo vlogo za akreditacijo vložiti do prihodnjega aprila. V načrtu je sto vpisnih mest.

»V sinergiji z zdravstvenimi zavodi bomo lažje izvajali načrtovan študijski program,« je danes poudarila rektorica, ki je k sodelovanju med drugim povabila splošni bolnišnici Izola in Nova Gorica, sežansko bolnišnico, Ortopedsko bolnišnico Valdoltra in zasebni zavod Medicor. Univerza in zdravstveni zavodi so se tudi zavezali k medsebojni pomoči pri pridobivanju denarja za izboljšanje infrastrukture in omogočanje razvojnih in raziskovalnih projektov ter izpopolnjevanja kadra.

»Univerzitetna bolnišnica ni pogoj za izvajanje vaj v okviru študija medicine in pri specializaciji zdravnikov. Slednje za posamezna področja opravljamo že zdaj. Cilj pa je, da bi nekoč postali tudi univerzitetna bolnišnica, a je ta dolgoročnejši kot vzpostavitev medicinske fakultete,« je pojasnil Radivoj Nardin, direktor Splošne bolnišnice Izola. Sam upa, da bi status univerzitetne bolnišnice pridobili že v tem oziroma v naslednjem desetletju – tudi če zgolj za posamezne oddelke in ne kot bolnišnica v celoti. »Splošna bolnišnica Izola ima odlično medicinsko opremo in strokovnjake, z dodanim raziskovalnim znanjem, ki ga bo lahko prispevala nova medicinska fakulteta, pa bomo to samo še zaokrožili,« je prepričan. Medicinska fakulteta pa bo po njegovem pomembna razvojna spodbuda za celotno regijo, ki se mora poleg turizma opirati predvsem na znanje.

Podobno meni tudi Metka Zorc, predstavnica izolskega zasebnega zavoda Medicor. »Menim, da prinaša nova fakulteta možnost, da se nivo zdravstva v regiji, ki je že zelo dobro, še dvigne. Brez raziskovalnega dela ni dobre klinične prakse, To so nas učili naši profesorji,« pove. Sogovornica verjame, da bo projekt uspel in ne deli zaskrbljenosti njenih številnih kolegov iz Ljubljane in Maribora za kakovost študijskega programa. »Pomembno je, da nastaja nekaj novega, ki prinaša dodatno vrednost za slovenski prostor in družbo, predvsem pa za naše bolnike,« zatrdi.