Primer pozne diagnostike slepiča so podrobno analizirali

Maje Kalan Pongrac je v blogu opisala izkušnjo nedostopnosti ustrezne zdravstvene obravnave. V zvezi s tem smo zapisali, da bi bil nadzor nad njeno izkušnjo vsekakor smiseln, pa ne zaradi iskanja domnevnih napak in krivcev, pač pa že samo zaradi ugotavljanja tega, kje je sistem zatajil in bi se ga lahko izboljšalo, da do podobnih dogodkov v prihodnje ne bi prihajal.

»Rad bi vam pojasnil, da sem se z gospo o tem osebno pogovoril. Strinjala sva se, da so v ospredju za organizacijske in kadrovske težave, ki jih morebitni strokovni nadzor ne bo razrešil, niti ga gospa ne zahteva,« je v odzivu na zapis v Delu zapisal Aleksander Stepanović, zdravnik, direktor škofjeloškega zdravstvenega doma in strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske. Primer so v vodstvu ZD Kranj in OZG vseeno podrobno analizirali. Ugotovili so, da so veliko težav, ki so obstajale v času, ko je omenjena gospa zbolela, že odpravili.

»Predvsem smo izboljšali dostopnost do brisov in pregledov pacientov s sumom na COVID, našo organizacijo pa sproti prilagajamo epidemiološki situaciji in bomo, če bo potrebno, odprli še nove vstopne točka. Dostopnost po telefonu je problem, ki se ga zavedamo in ga v sodelovanju z operaterjem naših telefonskih storitev tudi intenzivno rešujemo, je navedel strokovni vodja. Dodal je, da je bila gospa kljub temu, da ni imela opravljenega testa na koronavirus, pri njih ustrezno obravnavana, pregledana in z reševalnim vozilom prepeljana v bolnišnico.



Iz analize telefonskih klicev izhaja, da dostopnost ni slabša kot pred epidemijo, kvečjemu boljša, je še dejal Stepanović. Vseeno pa vse, ki znajo uporabljati druge komunikacijske poti, predvsem elektronsko pošto, prosi, da uporabljajo to: »Ta je v teh razmerah najbolj učinkovit način komunikacije, telefonske linije pa prepustijo ranljivim skupinam, ki drugega kot telefon ne obvladajo.«

Zaradi trenutnih razmer se po besedah Stepanovića še toliko bolj odraža, da v Sloveniji in na Gorenjskem primanjkuje zdravnikov. »Še posebej je ta problem pereč na področju pediatrije, kjer bi, da bi dosegli vsaj slovensko povprečje, takoj potrebovali 6 do 7 pediatrov. Da bi dosegli normativ, pri katerem zdravniki trenutno lahko odklonijo vpisovanje novih pacientov, pa bi na Gorenjskem potrebovali kar 24 specialistov družinske medicine in 10 pediatrov. Tega pa brez pomoči ZZZS in ministrstva za zdravje, s katerimi so prav tako v teh dneh imeli sestanke, ne bodo mogli rešiti, je zaključil strokovni vodja.
 

Do obravnave tudi brez testa

Minister za zdravje Tomaž Gantar je je v izjavi za medije ob robu razprave o osnutku zakona o dolgotrajni oskrbi v organizaciji Zveze društev upokojencev zatrdil, da nobena navodila ne omenjajo, da se bolnika brez testa na novi koronavirus ne bi sprejelo v obravnavo, o čemer poročajo nekateri bolniki. Minister je ocenil, da je to nedopustno in nesprejemljivo, in omenil tudi pozive vodstvom zdravstvenih domov za lažjo dostopnost do zdravnika. V primeru, da bolnika brez testa na novi koronavirus ne sprejmejo, je po ministrovem mnenju potrebna pritožba v okviru zavoda, kjer se to zgodi.

Stepanović je sicer dodal, da je bila Kalan Pongračeva kljub temu, da ni imela opravljenega testa na koronavirus, pri njih ustrezno obravnavana, pregledana in z reševalnim vozilom prepeljana v bolnišnico.