Priklenjeni na delo do konca življenja

Milenijci so psihično pripravljeni in sprijaznjeni s tem, da bodo večno delali. Zavedajo se, da bodo delali precej dlje kot predhodne generacije ter po vsej verjetnosti ne bodo dočakali upokojitve. Skupni imenovalec generacije, ki bo do leta 2020 predstavljala več kot tretjino delovne sile, je težko določljiv, vendar v grobem označuje sorodne lastnosti. Kot smo pred kratkim pisali, za predstavnike generacije Y velja predvsem visoka stopnja prilagodljivosti. 

V nasprotju s svojimi starši, ki so se po šolanju zaposlili v poklicih, za katere so se izobraževali, trg dela milenijcem ponuja številna nova fleksibilna delovna mesta. Čeprav si želijo varnosti, ki jo omogoča zaposlitev za nedoločen čas, jim največ možnosti za uresničevanje kariernih ambicij ponuja fleksibilno delo tako imenovane gig ekonomije. Na delovnem mestu želijo izražati svojo inovativnost, podjetništvo in ustvarjalnost, zanje pa je predvsem pomembno, da jim delovno okolje vedno prinese kaj novega, saj niso privrženci rutinskega dela. 

Na podlagi kvantitativne globalne raziskave, ki je potekala v 25 državah in je vključevala 19.000 zaposlenih milenijcev ter 1500 vodij kadrovske službe, je družba ManpowerGroup v sodelovanju s svetovalno agencijo Reputation Leader ugotavljala, kako samozavestni so predstavniki Y generacije glede svojih kariernih priložnosti.


Delajo več, učijo se dlje in ne bodo dočakali upokojitve

Rezultati raziskave, ki jo je izvedla družba ManpowerGroup, so pokazali, da na globalni ravni polovica predstavnikov generacije Y pričakuje, da bodo delali tudi po 65. letu. Slaba tretjina meni, da bodo delali tudi po 70. letu starosti, 12 odstotkov vprašanih pa verjame, da bodo po vsej verjetnosti delali do konca svojega življenja. Na Japonskem po podatkih raziskave ta delež predstavlja več kot tretjino vprašanih.

Čeprav na splošno milenijcem pripisujejo lenobnost in neosredotočenost, raziskava skupine ManpowerGroup nakazuje na drugačne ugotovitve. Po podatkih raziskave delajo predstavniki milenijske generacije več kot prejšnje generacije, saj jih 73 odstotkov pravi, da delajo več kot 40 ur na teden. Skoraj četrtina rojenih med letoma 1984 in 1995 pa pravi, da delajo več kot 50 ur na teden. Prav tako dobrih 26 odstotkov milenijcev na globalni ravni opravlja dve ali več plačanih zaposlitev ter so bolj dovzetni za vseživljenjsko učenje. Večina milenijcev, kar 93 odstotkov, si želi in išče možnosti dodatnega učenja, za kar so pripravljeni vložiti tudi svoj čas in denar. Štirje od petih poročajo, da je možnost nadaljnjega izobraževanja na delovnem mestu med ključnimi kriteriji pri izbiri nove službe. Dvaindvajset odstotkov jih namerava vzeti celo daljši premor od dela, da bi se lahko posvetili pridobivanju novih kompetenc in sposobnosti.


Najbolj fleksibilna generacija, ki visoko vrednoti čas zase

Kot najbolj prilagodljiva generacija, ki se mora sprijazniti z ogromnimi spremembami na področjih zaposlovanja in socialne varnosti, so milenijci v prihodnosti odprti za netradicionalne oblike zaposlitve. Kar 84 odstotkov predstavnikov najbolj prilagodljive generacije pa si na karierni poti vzame več kot štiri tedne dolg premor. Karierni razvoj je pri milenijcih tako prevzel obliko kariernih valov in ne več vzpona po karierni lestvici, kot je bilo značilno za njihove starše. Ne glede na spol štirje od desetih milenijcev načrtujejo, da si bodo v karieri vzeli daljše premore za sprostitev, potovanja in predvsem čas zase. Zadnje potrjuje trend v spremembi prioritet generacije Y, saj je ta bolj osredotočena nase.
Pri izbiri službe prioritetni kriterij predstavlja plača, precej pa tudi možnost fleksibilnega dela in svobodnega koriščenja prostega časa.

Na globalni ravni so pri prioritetah izbire delovnega mesta opazna odstopanja. Na Japonskem le dobra polovica anketiranih ceni dobro družbo sodelavcev, medtem ko v Braziliji kot kriterij izbire dobro delovno okolje navaja kar 91 odstotkov milenijcev. Večina anketiranih visoko vrednoti namen dela, saj želijo uživati v tem, kar počnejo.


Splošni optimizem karierne prihodnosti in redefinicija varne zaposlitve

Na trg delovne sile so milenijci vstopili v času velike nestabilnosti in globalne recesije, ko je veljala rekordna brezposelnost mladih. Kljub temu so po podatkih raziskave skupine ManpowerGroup milenijci presenetljivo optimistični glede svoje kariere. Dve tretjini je optimističnih glede kariernih možnosti v trenutni službi in jih verjame, da bi v primeru izgube delovnega mesta lahko v kratkem obdobju našli enako dober oziroma še boljši glavni vir prihodkov. Med najbolj optimističnimi so milenijci v Mehiki, Švici, Nemčiji in na Kitajskem. Kljub negativni življenjski naravnanosti si večina milenijcev na globalni ravni obeta uspešno karierno prihodnost. Med najmanj optimističnimi so predstavniki milenijske generacije na Japonskem, v Grčiji in Italiji, kar jasno kaže ekonomske in politične razmere v državah.  

Večina milenijcev visoko vrednoti varnost zaposlitve, vendar jo razumejo povsem drugače. V nasprotju s predhodnimi generacijami ne želijo opravljati enega dela vse življenje. Nenehno želijo razvijati svoje kompetence, saj le tako ostajajo zaposljivi in zaželeni na trgu delovne sile. Na eni strani stremijo za varnostjo redne zaposlitve, po drugi pa si nenehno želijo novih izzivov in napredovanja. Ker odraščajo v hitrejšem tempu in v obdobju takojšnjega dostopa do informacij, si nenehno želijo novih priložnosti. Skoraj dve tretjini anketiranih sta kot odgovor na vprašanje, kako dolgo bi opravljali enake delovne naloge brez napredovanja, navedli manj kot dve leti.