Prijazna mesta in občine

Ljubljana – Projekt slovenske mreže starosti prijaznih mest in občin poteka že leta. Inštitut Antona Trstenjaka je nacionalni koordinator slovenske mreže, ki se prek AGE Platform Europe povezuje s projektom Evropske unije Starosti prijazna Evropa 2020 in Svetovno zdravstveno organizacijo, ki jo poznavalci imenujejo mati zdravih mest.

»Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je program razvila z namenom ustrezno odgovoriti na izzive staranja prebivalstva. Da bi se mesto ali občina razvila v do starosti prijazen kraj, je treba najprej ugotoviti, kaj ljudje potrebujejo ter kaj skupnost zmore in kaj želi. Pri tem sodeluje širok spekter služb, ustanov in organizacij, pri vseh dejavnostih pa so vključeni starejši krajani. Glede na ugotovitve se nato oblikuje razvojna strategija, ki se nanaša na različne vidike življenja v skupnosti, na primer na stavbne in zunajstavbne površine, prevoz, bivališča, socialno vključenost, družabno življenje, komuniciranje in informiranje,« pojasnjujejo na Inštitutu Antona Trstenjaka.

Inštitut med drugim pripravlja seminarje za koordinatorje akcij. V tem mesecu so ju priredili v Zrečah in občini Hrpelje - Kozina, vodil ju je dr. Jože Ramovš, predstojnik inštituta. Na teh seminarjih koordinatorji dobijo navodila, kako pripraviti potrebne načrte, tudi petletni načrt za njihovo do starosti prijazno mesto. Običajno v teh krajih ustanovijo častni odbor, ki nato ob pomoči inštituta in različnih krajevnih odločevalcev, od politike, uprave, stroke do civilne družbe, deluje pri programu do starosti prijaznega mesta. Pri tem si pomagajo s priročnikom, v katerem so povzeta svetovna priporočila, kakor je razbrati iz spletnih zapisov inštituta. Pomembno je, da člani tudi opišejo svoja opažanja, kako prijazno je njihovo mesto ali občina in kaj bi bilo mogoče izboljšati.

Pionirji mest, prijaznih starosti

Med mesti, prijaznimi do starosti, so pri nas pionirji Ljubljana, Celje in Maribor. Taka mesta so navadno prijazna tudi do invalidov, njihove strategije vključujejo pomen vključujoče družbe, omogočanje družabnega življenja, vse bolj poudarjajo spodbujanje družbenega delovanja, strategije zajemajo še podaljšanje delovne aktivnosti, obveščanje ter seveda široko paleto socialnih, zdravstvenih in negovalnih storitev.

Po besedah Marjana Sedmaka, predsednika ljubljanske zveze upokojencev, Ljubljana v Sloveniji že poldrugo desetletje izstopa z razvojem integriranega sistema podpore starejšim in oskrbe zanje, ki se prilagaja potrebam uporabnika in podaljšuje njegovo avtonomijo, samostojno odločanje, tja v visoko starost: »V duhu takšnega pristopa se je razvila stopenjska ponudba podpornih storitev, začenši s svetovalnimi točkami (infotočka 65+, svetovalnice v okviru mestne zveze upokojencev), prek DCA, dnevnih centrov aktivnosti za starejše (teh je v režiji zveze sedem, še tri načrtujejo v bližnji prihodnosti), subvencionirane oskrbe na domu, za kar skrbi Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, in dnevnega varstva v nekaterih domovih za starejše, do institucionalnega varstva v domovih za starejše in končno do paliativne oskrbe v hospicu. Večinoma gre za tako imenovane skupnostne oblike oskrbe starejših, ki se opirajo tudi na delo prostovoljcev, predvsem pa seveda na razumevanje sofinancerjev, zlasti mestne občine in župana glavnega mesta.«
V Mariboru so že pred leti uredili poseben rekreacijski park za seniorje, prvega te vrste v jugovzhodni Evropi. Z mestne občine so nam odgovorili: »Pred leti smo k sodelovanju povabili ugledne meščane, seniorke in seniorje, da so s pomočjo slovenskega priročnika, vademekuma, ugotavljali, kaj bi bilo mogoče izboljšati, da bi bilo bivanje v Mariboru bolj zdravo, kakovostno in prijazno do starejših ljudi. Njihove ugotovitve so nato uporabile mestna občina, ustanove v mestu, kot so domovi za starostnike, zdravstveni dom, inštitut za javno zdravje in center za pomoč na domu, ter nevladne organizacije, na primer Toti DCA in Društvo Drava. Na občini smo skrbeli za potrebno pozornost, med drugim z obravnavo v mestnem svetu, in informiranost, da se o problematiki razpravlja ne oziraje se na trenutne politične silnice.«

Na vrsti so posnemovalci

V projekt je vključenih že dvajset slovenskih mest in občin, med najbolj aktivnimi so Zreče, Hrpelje - Kozina, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Logatec, Radlje ob Dravi in Žiri, ugotavljajo na Inštitutu Antona Trstenjaka. Marjan Sedmak pa poudarja: »Sistem bi imel veliko posnemovalcev, če bi bila elita na oblasti sposobna spraviti skupaj tisto, kar je v mnogo državah že rutina, namreč zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanje zanjo.«