Robert Glavaš: Pri meni ni prostora za lobiste

Ljubljana – »To je denar za nazaj, ne za naprej,« tako 780-milijonski investicijski sveženj komentira načelnik generalštaba Slovenske vojske brigadir Robert Glavaš. Po nakupu 53 novih oklepnikov, ki jih namerava vojska kupiti v prihodnjih letih, bo treba zgraditi nove delavnice, skladišča in druge objekte ter predvsem pridobiti nove mlade kadre, ki bodo osemkolesnike znali upravljati.

Dan po razpravi o zakonu o investicijah v vojsko na odboru za obrambo se je danes z novinarji srečal načelnik generalštaba, ki je ob robu političnih razprav o nakupu nove vojaške opreme spomnil, da ta denar vojska potrebuje za zgraditev zmogljivosti, ki bi jih po zavezah naše države do zdaj že morala imeti.

Pomisleke, da je stroka in pomemben del odločevalcev na ministrstvu za obrambo in v vojski naklonjena ameriškim dobaviteljem oklepnikov, o katerih smo poročali včeraj, Glavaš odločno zavrača. »Dokler sem jaz tu, pri meni noben lobist ne bo sedel v pisarni,« je zagotovil.

Profesionalizacija se je začela in nikoli končala

Po tem, ko se je Glavaš s kolegi v četrtek na odboru za obrambo naposlušal argumentov nasprotnikov 780-milijonskih nakupov opreme za vojsko med letoma 2021 in 2026, prihodnji teden pričakuje bistveno bolj gladko obravnavo novele zakona o obrambi. Novela, ki bi med drugim izboljšala socialni status vojakov in odpravila številne negotovosti glede kariere vojaka po dopolnjenem 45. letu ter posledično olajšala za prihodnji obstoj vojske nujno zaposlovanje mladih, je po Glavaševih besedah dobila razmeroma široko podporo pri poslancih opozicije.

»Proces profesionalizacije vojske se je začel in se ni končal. Žal. Zakaj ne? Zakon o obrambi, tak kot je, ne sledi novitetam. Okolje, v katerem danes živimo, je močno drugačno kot tisto leta 2003, 2004 ali 2000. Vojska se mora prilagoditi tem spremembam v okolju,« je dejal Glavaš.

Pritegniti mlade, zajeziti osip častnikov

Kot je poudaril Glavaš, bo prenovljeni zakon o obrambi vojski olajšal skrb za vojake po napolnjenem 45. letu, ko po zdaj veljavnih pravilih vojaku ni več mogoče obnoviti pogodbe o zaposlitvi. »Vendar ni dovolj zgolj zadržati starejše vojake, poiskati moramo načine, kako pripeljati mlade ljudi v sistem.

Že v prihodnjem letu bomo ustanovili višjo podčastniško šolo, prvi študentje, podčastniki in vojaki, prihajajo prihodnje leto oktobra v to podčastniško šolo, po vzoru kadetnice za policiste,« pojasnjuje Glavaš. S pomočjo izkušenj iz Hrvaške bo poskušala vojska oblikovati vojaški modul, ki bi ga določene fakultete lahko ponudile svojim študentom, štipendistom Slovenske vojske. Fakultete ze strojništvo, logistiko, elektrotehniko in podobno bi v dogovoru z vojsko v šestem semestru študente poslali v Maribor v kadetnico, kjer bi študent, ki je štipendist in kandidat za častnika, poslušal predavanja iz zgoščenih vojaških vsebin in spoznal osnovne vojaške veščine. Po zaključenem študiju in diplomi pa bi ta človek dobil čin poročnika.

Tako bi vojska prve častnike dobila pri 23 ali 24 letih, in ne pri 30 letih, kot se dogaja zdaj. Čeprav je kadrovska struktura trenutno razmeroma neuravnovešena, na 2280 vojakov imamo 1041 častnikov, je velik del častnikov blizu upokojitvi, v prihodnjih letih pričakujejo okoli 50 upokojitev visokih častnikov na leto.