Preselitev ni dovolj za utišanje slabe vesti države

Dutovlje, Črna na Koroškem – Velike institucije, sicer topel, varen, a prenatrpan dom drugačnih med nami, naj bi v prihodnjih letih spremenile podobo. Država je končno odločneje stopila na pot evropskih trendov deinstitucionalizacije, ki bo ljudem s težavami v duševnem zdravju in/ali razvoju omogočila, da bodo ob podpori čim bolj samostojno zaživeli v manjših ­skupnostih bližje domu.

V pilotno izvedbo procesov deinstitucionalizacije sta vključena Dom na Krasu iz zahodne kohezijske regije ter Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem (CUDV) iz vzhodne. Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je za Dom na Krasu že marca izdala odločbo o finančni podpori v vrednosti dobrih 2,2 milijona evrov, od katerih bo evropski socialni sklad prispeval skoraj 1,8 milijona evrov. V CUDV Črna na Koroškem pa so pred kratkim dobili podporo v vrednosti 2,4 milijona evrov (delež evropskega socialnega sklada znaša 1,9 milijona evrov).

Direktorica CUDV Črna na Koroškem Dalja Pečovnik je pojasnila, da je ta denar namenjen za tako imenovani vsebinski del, ne pa investicijski, o katerem bo odločeno predvidoma jeseni. S sredstvi za vsebinsko prenovo bodo pripravili in izobrazili uporabnike, njihove starše ali skrbnike pa tudi lokalne skupnosti, kamor bodo preselili osebe z motnjami v razvoju.
 

Več vprašanj kot odgovorov

»Pri nas smo zaposlili dvanajst ljudi, ki se ukvarjajo samo s tem. Trenutno je vprašanj več kot odgovorov. Spremembe bodo velike, tudi za zaposlene. Njihovo delo bo po novem povezano s precej manj uporabniki, v ozračju, ki bo podobno družinskemu,« je povedal direktor Doma na Krasu Matjaž Prelc. Spremembe je pozdravil, a pripomnil, da smo se jih lotili prepozno.

V prihodnjih treh letih bodo iz Doma na Krasu, v katerem skrbijo za 171 ljudi (od leta 2003 so v bivalne enote na sedem lokacij namestili že 52 stanovalcev), preselili še 70 uporabnikov. Zanje bodo zgradili dve hiši, kupili več stanovanj na območju Krasa ter obalne in goriške regije.
 

Prilagojena novogradnja

Tudi v Črni na Koroškem bodo iz več kot sto let stare prenatrpane matične stavbe razselili 70 ljudi. V prihodnjih treh letih bodo v Mežici,­ Ravnah na Koroškem, Slovenj Gradcu, Muti in Radljah ob Dravi zgradili trinajst hiš, posebej prilagojenih zanje in njihove potrebe. Skupna vrednost obeh projektov, ki potekata v sodelovanju z inštitutom za socialno varstvo, resornim ministrstvom, fakulteto za socialno delo ter domačimi in tujimi strokovnjaki, bo dosegla okoli 18 milijonov evrov.



V obeh zavodih so razmere za bivanje v matičnih stavbah katastrofalne; v Domu na Krasu si po dve kopalnici deli 40 ljudi, v črnjanskem CUDV imajo eno na 30 stanovalcev, v obeh ustanovah uporabniki prebivajo tudi v štiriposteljnih sobah.
 

Cilj normalizacije ni normalizirati ljudi

»Če država misli, da bo s preselitvijo oseb z motnjo v duševnem razvoju na manjše enote v celoti rešila njihove težave, se seveda hudo moti. Sama preselitev ni dovolj niti za pogasitev ­njene slabe vesti. Celostna ­rešitev namreč ni samo v deinstitucionalizaciji, temveč tudi v ­normalizaciji njihovega ­življenja,« je opozoril Marijan Lačen, dolgoletni direktor Centra za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem, ki je pri delu z ­osebami z motnjami v duševnem razvoju premikal meje.
Za Lačna je normalizacija temeljni aksiom življenja, neodvisen od današnjih ali jutrišnjih strokovno-družbenih dogajanj. »Cilj normalizacije ni normalizirati ljudi, temveč pogoje njihovega življenja. Življenje oseb s posebnimi potrebami moramo narediti enako našemu, z upoštevanjem in spoštovanjem ­njihovih specifičnosti in ­primanjkljajev.«
 

Proč z buljenjem

Po Lačnovem mnenju bo drugačnost vedno ostala drugačnost, ki jo moramo spoznati in sprejeti. »Le tako bodo osebe s posebnimi potrebami za nas postale vsakdanje, ne pa neko čudo, ko z izbuljenimi očmi gledamo vanje ali za njimi,« je dejal.
K deinstitucionalizaciji, s katero zaostajamo za drugimi državami (na Češkem, denimo, so z evropskim denarjem zaprli že 30 zavodov in preselili v skupnost 3500 ljudi), nas obvezujejo številni mednarodni dokumenti. Varuh človekovih pravic Peter Svetina je opozoril, da je neizvajanje deinstitucionalizacije kršitev konvencije Združenih narodov o pravicah ­invalidov.