Preprečevanje zaostankov pri uveljavljanju pravic do socialnih transferjev

Ljubljana – Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino in socialne zadeve poudarja, da pravica ne doseže svojega namena, če ni izdana v roku. V preteklosti so na centrih za socialno delo roke pogosto zamujali, zato zdaj na ministrstvu vpeljujejo ukrepe s katerimi bi to preprečili.

Avgusta bodo morali centri za socialno delo odločati o približno 113.000 vlogah oziroma 180.000 pravicah iz javnih sredstev, tako o štipendijah, otroških dodatkih, znižanih plačilih vrtca in subvenciji malice in kosila.

Na podlagi izkušenj, ki so jih imeli lansko jesen tudi zaradi reorganizacije zaostanki, so pripravili številne ukrepe. Tako na  zakonodajni, kot operativnih ravni. »V zadnjih mesecih smo delali na avtomatizaciji postopkov uveljavljanja pravic. Letnih pravic ni treba več podaljševati, stranke ne rabijo več prinašati vlog na centre, te se podaljšujejo avtomatsko. Prav tako je sistem povezan do te mere, da sam prepoznava povezane osebe, njihovo premoženje in dohodke,« je povedala ministrica.

Avgusta bo tako avtomatično rešenih že 98 tisoč vlog oziroma 143 tisoč pravicah: 80 tisoč se jih nanaša na otroške dodatke, 40 tisoč na znižano plačilo vrtca, 22 tisoč na štipendije, 700 pa je subvencij malic in kosil. 
Na ministrstvu opozarjajo, da je treba za vse druge pravice vloge oddajati kot doslej, prav tako je treba vlogo oddati, kadar se neka pravica uveljavlja prvič.

Avtomatsko podaljševanje pravic poteka že od decembra in na ministrstvu pravijo, da še niso zaznali primera, da bi sistem katerega od prejemnikov določenega socialnega transferja izpustil in mu posledično ne podaljšal pravice do prejemanja denarja.

Ministrica je spomnila tudi na spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki jo je DZ sprejel julija. Ta ukinja fiktivni izračun pravice, do katere bi posameznik oziroma družina lahko bila upravičena, če bi jo uveljavila skladno z vrstnim redom. Zaradi spremembe bodo od 1. avgusta dalje zagotovili hitrejše reševanje vlog o pravicah iz javnih sredstev, predvsem o pravici do državne štipendije, je povedala.

Dodatno so po njenih besedah pospešili postopek priznavanja državne štipendije z možnostjo izdaje dopolnilnih odločb glede dodatkov. Center za socialno delo bo namreč izdal odločbo tudi, če še ne bo imel vseh podatkov za odločitev o dodatkih za uspeh in za bivanje. Tako bodo dijaki in študentje najprej dobil osnovno štipendijo. Ko pa bodo centri imeli tudi druge podatke, bodo izdali dopolnilno odločbo in dodatki bodo izplačani za nazaj. Vendar pa bo dopolnilna odločba izdana le na zahtevo dijaka oziroma študenta.



V oktobru in novembru bodo uvedli dva izplačilna dneva za štipendije in otroške dodatke oziroma izplačilni dan več, kot je to veljalo doslej.

Za centre so pripravili bazo znanja, do katere lahko dostopajo na portalu. V njej so zbrana vsa navodila in pomembna stališča, saj je enotno izvajanje zakona nujno za zagotavljanje enake obravnave v enakih in podobnih primerih, je dejala ministrica. »Naredili smo vse, kar je bilo možno, da do zamud ne bi prihajalo,« je sklenila Klampferjeva. Centralni register prebivalstva pri ministrstvu za notranje zadeve, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Finančno upravo RS so že obvestili, da je v prihodnjih mesecih pomembno, da njihove baze dobro delujejo. Informacijski sistem centrov za socialno delo je namreč povezan z vsemi temi bazami.



Jeseni bodo predlagali še, da bi vsi otroci dobili otroški dodatke ne glede na dohodke staršev. Otroški dodatek bi bil univerzalni temeljni dohodek, njegova ureditev pa bo še stvar širše družbene razprave, je poudarila ministrica. S tem želijo socialno politiko ločiti od družinske.