Prepoznajte znake bolezni, ki v Sloveniji prizadene 3000 ljudi

O venski trombozi govorimo, kadar pride do zapore žil s krvnim strdkom. Gre za urgentno stanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. Pravočasno prepoznavanje prvih simptomov namreč lahko močno izboljša izid zdravljenja in zmanjša možnosti za zaplete, med katerimi je najbolj usodna pljučna embolija, ki ima kar 10-20-odstotno smrtnost.
 
Venska tromboza je praviloma bolezen starejše populacije, vendar je lahko usodna tudi za mlajše, pojasnjuje dr. Nina Vene, spec. interne medicine. Ob tem pa opozarja, da je ob nastanku venske tromboze neredko prisotnih tudi več dejavnikov tveganja hkrati. Njihov vpliv se ne le sešteva, ampak pomnoži.
 

 »Običajno je pri osebi s trombozo povečana nagnjenost k strjevanju krvi, kar pomeni, da se zaradi različnih razlogov poruši ravnotežje med aktiviranimi faktorji strjevanja krvi in njihovimi zaviralci. Poleg tega k nastanku strdka prispeva še sočasna poškodba žilne stene in upočasnjen pretok krvi.«
 
Bolezen je nevarna, saj se del strdka lahko odtrga in ga krvni obtok prek venskega sistema zanese v pljučno žilje, kjer lahko povzroči zaporo večje ali manjše veje pljučne arterije. »Ob tem je motena izmenjava kisika v pljučnih mešičkih, kar povzroči pomanjkljivo oskrbo s kisikom. Poleg tega se ob zaprtju pljučnega žilja nenadoma poveča upor, kar lahko vodi v odpoved črpalne funkcije srca.« Takrat govorimo o pljučni emboliji, ki je najhujši zaplet venske tromboze.
 
Pomembno je, da ob prvih znakih venske tromboze takoj poiščemo pomoč zdravnika in tako zmanjšamo možnosti za težje zaplete. Ob Svetovnem dnevu tromboze, ki ga obeležujemo 13. oktobra, stroka in društva opozarjajo na pravočasno diagnostiko in na razsežnost bolezni, ki je ob epidemiji bolezni covid-19 dobila še dodatne razsežnosti.
 
Dr. Nina Vene, spec. interne medicine, v intervjuju pojasnjuje, kako prepoznati prve znake venske tromboze, kako poteka zdravljenje in kako bolezen lahko vpliva na naše nadaljnje življenje.

Kdo je najbolj v nevarnosti, da zboli za vensko trombozo?

Kadar ima oseba bolezen ali nastopijo okoliščine, ob katerih pride do spremembe v strjevanju krvi, poškodb žilne stene ali upočasnjenega pretoka v venah, se tveganje za nastanek venske tromboze pomembno poveča. To se zgodi po vseh večjih operacijah, predvsem po operacijah medenice in spodnjih udov, po operacijah hrbtenice, po večjih operacijah v trebuhu in po večjih poškodbah.
 
Tveganje se poveča tudi ob zmanjšani pokretnosti zaradi bolezni, posebno še, če oseba potrebuje zdravljenje v bolnišnici, podobno velja tudi za daljšo mavčno imobilizacijo. Zato ti bolniki v času zdravljenja v bolnišnici, nekateri pa tudi še mesec dni po odpustu prejemajo zdravila proti strjevanju krvi.
 
Čeprav je venska tromboza zelo redka, pa je v primerjavi s preostalo populacijo tveganje povečano tudi v nosečnosti, po porodu in pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete.
 
Posebno skupino predstavljajo tudi bolniki z rakom, ki so še posebej ogroženi v času kemoterapije.
 
Povečana nagnjenost je lahko tudi dedna, ko gre za pomanjkljivo sintezo ali funkcijo naravnih zaviralcev koagulacije, tedaj se venske tromboze lahko pojavljajo pri več članih družine.

 
Kako lahko prepoznamo prve znake venske tromboze?
 
Venska tromboza se običajno začne na spodnjem udu. Bolnik ima v nogi občutek napetosti, teže in tope bolečine, težave so izrazitejše, kadar bolnik hodi. Noga oteče, koža je toplejša, opazimo lahko vidno prosevanje podkožnih ven. Kadar strdek povzroči le delno zaporo žile, je lahko bolnik tudi brez težav. Trombozo globokih ven moramo ločiti od vnetja in tromboze povrhnjih – podkožnih ven. V tem primeru je prizadeta vena boleča, zadebeljena, okoliška koža pa pordela.


 
Kako jo zdravimo in kakšne so pravzaprav možnosti za ozdravitev?
 
Za zdravljenje venske tromboze uporabljamo antikoagulacijska zdravila – to so zdravila, s katerimi zmanjšamo strjevanje krvi. Katero zdravilo izberemo, je odvisno od bolnikovih pridruženih bolezni in stanj ter morebitnih zadržkov za posamezna zdravila. Na začetku so bolniki lahko zdravljeni z injekcijami ali izjemoma celo z infuzijo antikoagulacijskega zdravila, bolj pogosto pa takoj po postavljeni diagnozi začnemo zdravljenje z antikoagulacijskimi zdravili v tabletah. Kadar potek bolezni ni zapleten, tromboze ne spremlja pljučna embolija in pridružene bolezni to dovoljujejo, se bolnik zdravi ambulantno in ne potrebuje sprejema v bolnišnico.
 
Bolniku s trombozo ne omejujemo gibanja, razen če je hkrati prisotna pomembna pljučna embolija, ko je potrebno zdravljenje v bolnišnici. V zgodnjem obdobju svetujemo, da bolnik uporablja elastične povoje do kolena ali kompresijske dokolenke.
 

 
Kakšne so dolgotrajne posledice na življenje obolelega?
 
Pri 20 % bolnikov, po nekaterih podatkih pa tudi pri 50 %, se razvije kronično vensko popuščanje, ki ga imenujemo potrombotični sindrom. Bolniki imajo občutek težkih in utrujenih nog, lahko imajo tudi krče. Podkožne vene se razširijo in nastanejo varice. Pri težjih oblikah se lahko pojavijo razjede na golenih, ki se težko celijo. Posledice in napredovanje potrombotičnega sindroma lahko omilimo z uporabo umerjenih kompresijskih dokolenk. Pri napredovalih stanjih pa so na voljo tudi različni sklerozacijski in kirurški posegi.
 
Pri bolnikih z vensko trombozo je povečana smrtnost povezana predvsem s pljučno embolijo, ki ima okoli 10-20-odstotno smrtnost.


 
Kako pogosto tromboza vodi tudi do pljučne embolije?
 
Sočasna pljučna embolija je prisotna pri tretjini, po nekaterih podatkih pa kar pri polovici bolnikov z nezdravljeno vensko trombozo. Kadar je embolija majhna in bolnik nima sočasnih bolezni srca ali pljuč, je lahko povsem brez težav. Na drugi strani pa ob obsežni emboliji, ki zajame večji del pljučnega žilja, lahko pride do nenadne odpovedi srca in smrti.
 
Ali za trombozo zbolevajo tudi mlajši?

Venska tromboza je praviloma bolezen starejše populacije. Pri mlajših ženskah je tromboza najpogosteje povezana z jemanjem kontracepcijskih tablet, nosečnostjo ali porodom. Sicer pa moramo biti pri mlajši osebi, ki utrpi vensko trombozo, vselej pozorni na morebitne pridružene bolezni, predvsem rakave. Zato pri vseh mlajših osebah z vensko trombozo aktivno iščemo znake rakave bolezni, ki je lahko ob nastopu venske tromboze ali pljučne embolije še prikrita. Mlajše osebe lahko zbolijo tudi v primerih podedovane nagnjenosti k strjevanju krvi, ki jo lahko prepoznamo s krvnimi testi.
 

 
Ali imajo covidni bolniki tudi večjo možnost nastanka krvnih strdkov in v kakšnih primerih?

Tveganje za trombotične zaplete je večje pri osebah, ki prebolevajo covid-19. Mehanizem večje nagnjenosti k strjevanju krvi z nastankom strdkov ima več vzrokov, vsi še niso pojasnjeni. Ob okužbi pride do sistemskega vnetnega odgovora s sočasno aktivacijo strjevanja krvi, ki poteka po različnih poteh, najpomembnejšo vlogo pri tem ima izločanje različnih citokinov. Hkrati pa virus tudi neposredno okuži in poškoduje endotelijske celice žilja ter tako pospešuje nastanek strdkov. Trombotični zapleti so raznoliki, največ je venskih tromboz in pljučnih embolij, bolniki lahko utrpijo tudi arterijske tromboze in težko razpoznavne mikrotromboze, ki povzročijo zaporo drobnih žil prizadetih organov, predvsem pljuč, pa tudi drugih organov in pomembno prispevajo k napredovanju bolezni. Ogroženi so predvsem bolniki s težjo obliko bolezni, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Pri bolnikih, zdravljenih na neintenzivnih oddelkih, je pogostnost venske tromboze in pljučne embolije okoli 5 %, v intenzivnih enotah pa lahko doseže celo do 50 %. Zato vsi ti bolniki prejemajo ustrezno zdravljenje proti strjevanju krvi. Pri osebah z blagim potekom covida-19 ogroženost za nastanek strdkov ni bistveno zvečana.
 

---

Vsebina, nazori in mnenja, vsebovana v članku, so izražena s strani avtorja in so bila podana neodvisno od stališč podjetja Pfizer ter ne predstavljajo nujno stališča podjetja Pfizer in institucije, kjer je avtor zaposlen.

Naročnik vsebine je Pfizer