Premier odgovarja Janezu Janši

Strasti so se razvnele. V političnih krogih z velikim zanimanjem pričakujejo razplet sobotnega odločanja o tem, kdo bo v prihodnje vodil Desus, in posledice izida za koalicijo. Ta v teh dneh zaradi medsebojnega medijskega obračunavanja deluje precej razglašeno. Dodatno pa jo je destabiliziral tudi Janez Janša, prvak SDS, z izjavo, da gre za politično truplo in da bo v nekaj tednih jasno, ali se bodo razmerja moči spremenila oziroma se bo sestavila nova koalicija.



Odmevnemu nedeljskemu nastopu opozicijskega prvaka na nacionalni televiziji je dan kasneje sledila še izjava predsednika NSi Mateja Tonina, ki je dejal, da pogovori z opozicijo in nezadovoljnimi strankami koalicije potekajo ter da je beseda tekla tudi že o morebitnem novem mandatarju. Predsednik vlade Marjan Šarec odbija žogico opoziciji.



Vredno je spomniti, pravi, da je predsednik države Borut Pahor po zadnjih parlamentarnih volitvah mandat za sestavo vlade najprej ponudil relativnemu zmagovalcu Janezu Janši, a ga ta ni sprejel. »Imel je priložnost, pa je ni sprejel. Raje napada prek twitterja,« ugotavlja premier.

In res. Včeraj je prvak SDS prek čivkov vlado med drugim opozoril, da bi se morala ukvarjati z demografskimi težavami, saj ima Slovenija najslabšo demografsko projekcijo v Evropi do leta 2040.



Janšo je zabavalo obračunavanje v koaliciji, ko je mladi forum SD tvitnil, da Damir Črnčec ne bi bil državni sekretar, če bi bil predsednik vlade iz njihovih vrst, povsem nepotrebno se mu je zdelo srečanje pravosodne in kohezijske ministrice Andreje Katič in Angelike Mlinar...


 

Kaj vse je koaliciji uspelo

Čeprav ima Slovenija prvič v svoji zgodovini manjšinsko vlado, je ta v zadnjih šestnajstih mesecih vendarle dosegla politično stabilnost in sprejela ukrepe, ki so v prid ljudem. »Naj spomnim na davčno razbremenitev regresa, dvig minimalne plače, davčno prestrukturiranje, takoj v začetku je vlada zaprla pogajanja s sindikati, v nasprotnem primeru bi vse skupaj stalo še mnogo več. Najbolj pomembno pa je, da je ravno prva manjšinska vlada sprejela proračuna za leti 2020 in 2021 s presežkom. Vse prejšnje večinske vlade so namreč pridelale primanjkljaj,« našteva Šarec. Ta vlada znižuje javni dolg. »Vse zadolžitve, ki jih je opravila, so bile namenjene reprogramiranju javnega dolga, kar pomeni, da države nismo dodatno zadolžili,« dodaja.

Leta 2010 je dolg znašal 14 milijard evrov. Vlado je tedaj vodil Borut Pahor, njegov mandat se je začel novembra 2008 in je trajal do začetka februarja 2012. V letu, ki je sledilo, je bila na oblasti druga vlada Janeza Janše, nato je premierske vajeti prevzela Alenka Bratušek, ki se je po volitvah leta 2014 umaknila vladi Mira Cerarja. Po volitvah leta 2018, ko si je ministrske resorje razdelila aktualna koalicija, je javni dolg znašal že 32 milijard evrov.



Ta vlada ljudi ne straši, odgovarja Janezu Janši premier Šarec, temveč je realna v svojih prizadevanjih in si želi, da bi šlo ljudem bolje. Zasebna potrošnja je pomembno gonilo rasti BDP. Urad za makroekonomske analize v zadnji objavi ugotavlja, da se je zasebna potrošnja v začetku zadnjega četrtletja 2019 še naprej krepila.



Ekonomist in dvakratni finančni minister Dušan Mramor je v svoji analizi ekonomskih politik posameznih vlad ocenil, da sta bili škodljivi politiki vlad Boruta Pahorja in Janeza Janše. Ta je z grobimi varčevalnimi ukrepi zatrla domače povpraševanje in vodila krizi povsem neprimerno prociklično ekonomsko politiko. S strogimi varčevalnimi ukrepi, zniževanjem plač v javnem sektorju in zaposlenostjo, zamrznitvijo pokojnin in vrsto drugih ukrepov, ki jih je, na primer, prinesel zakon o uravnoteženosti javnih financ, pa je povzročila padec zaupanja potrošnikov in njihove porabe.


 

Pogled od strani

Ivo Hvalica, dolgoletni poslanec SDS, ki je nastopil v oddaji Politično s Tanjo Gobec teden dni pred Janezom Janšo, nastop dolgoletnega političnega sopotnika komentira z besedami, da gre za človeka izrednih razmer, v katerih najbolje funkcionira. »Izredne razmere so mu pisane na kožo, tudi če jih ni bilo, jih je poiskal, čeprav je bilo prej vse mirno. Matej Tonin pa me je razočaral. Govori o politični sredini, dejansko pa se je, vsaj glede svojega delovanja v Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, povsem podredil Janezu Janši,« ocenjuje Hvalica.