Premier Golob: Za kaos v ZD Slovenska Bistrica odgovorno vodstvo zavoda

Državni zbor s poslanskimi vprašanji premieru Robertu Golobu danes zaključuje septembrsko redno sejo. Predsednika vlade poslanci sprašujejo o domnevnem poslabšanju poslovnega okolja in domnevnem porastu nasilja v jugovzhodni Sloveniji, »številnih zavajajočih izjavah« in obratovanju Teša 6.

(KOMENTAR) Zakaj bi lahko verjeli temu, kar je Golob povedal v New Yorku

Predsednik vlade Robert Golob je na poslansko vprašanje Jelke Godec (SDS) v zvezi s številnimi zavajajočimi izjavami, med drugim glede stanja v zdravstvu, odgovoril, da je "zdravstvena reforma v polnem teku". Odgovornost za veliko gnečo pred ZD Slovenska Bistrica, kjer so v ponedeljek vpisovali nove paciente, pa je pripisal vodstvu zavoda.

Poslanka SDS Jelka Godec je premierju Robertu Golobu zastavila poslansko vprašanje »v zvezi s številnimi zavajajočimi izjavami«. Med drugim mu je očitala, da vlada še ni izpeljala zdravstvene reforme. Navedla je, da je predsednik vlade obljubljal dostop do javnega zdravstvenega sistema na vseh nivojih. Pri tem je omenila, da je bila v ponedeljek pred Zdravstvenim domom (ZD) Slovenska Bistrica velika gneča ljudi, ki so želeli pridobiti osebnega zdravnika. Paciente je namreč začela vpisovati nova zdravnica družinske medicine, ki je v nekaj urah zapolnila vsa mesta.

Golob ji je odgovoril, da je za kaos v ZD Slovenska Bistrica odgovorno vodstvo zavoda, za primarno zdravstvo pa lokalna skupnost. »Vlada, tudi če bi hotela, ne more posegati v podelitev koncesij na primarnem nivoju, kot vi to zelo dobro veste, še manj pa v organizacijo dela v zdravstvenem domu,« je dejal Golob.

Tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v današnji izjavi ob robu seje DZ dejala, da je za primarno zdravstveno raven odgovorna posamezna občina. »Vsi pa vemo, da družinskih zdravnikov ni, da jih v Sloveniji primanjkuje, da čez noč zagotovo ne bomo mogli povečati njihovega števila,« je dodala.

Ob tem je poudarila, da na ministrstvu pripravljajo številne ukrepe, od povečanega vpisa na fakultete, izboljšanja standarda zdravstvenih timov v družinski medicini, do spodbud, da bi se mladi študenti odločali za specializacijo iz družinske medicine. »Trudimo se s številnimi malimi koraki,« je zatrdila.

Robert Golob odgovarja na poslanska vprašanja. FOTO: Leon Vidic/Delo

Po besedah Prevolnik Ruplove sicer po ponedeljkovem dogajanju v Slovenski Bistrici niso opravili pogovorov s pristojnimi, saj da je za konkretno situacijo na primarni ravni odgovorna občina, ki je avtonomna pri podeljevanju koncesij, iskanju družinskih zdravnikov. »Tudi vodstvo zdravstvenega doma mora poslovati avtonomno in zagotoviti oskrbo,« je dodala ministrica. Ocenila je, da prizorov, podobnim tistim v Slovenski Bistrici, ne bi smelo biti, pač pa bi moral zdravstveni dom vpisovanje organizirati drugače.

Poslanka Jelka Godec je v poslanskem vprašanju še poudarila, da so oškodovanci v lanskoletnih poplavah še vedno brez hiš. Golob je ponovil, da so jim ponudili gradnjo hiš ali odškodnino za objekte, pri čemer so skoraj vsi izbrali zadnjo možnost.

Godčeva je še navedla, da je predsednik vlade Golob javnost zavajal tudi glede postopka imenovanja evropskega komisarja. Golob je pri tem zatrdil, da sme vlada Evropski komisiji predlagati samo enega kandidata ali kandidatko. Dejal je tudi, da je vlada vztrajala pri kandidatu Tomažu Veselu do njegovega odstopa. Ponovil je, da se Vesel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen nista ujela pri viziji delovanja komisije. Pisma, ki mu ga je predsednica poslala, pa ni posredoval v DZ, ker sta se s predsednico dogovorila, da bo to storila ona, ko se bo za to odločila.

Slovenija ima po navedbah premiera Roberta Goloba takšne gospodarske rezultate, da ji jih zavida vsa Evropa. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Slovenija ima po navedbah premiera Roberta Goloba sicer takšne gospodarske rezultate, da ji jih zavida vsa Evropa. »Prizadevamo si, da bodo taki ostali,« je zatrdil in dodal, da je v tej luči oblikovan tudi predlog davčnih sprememb. Te gredo v smeri povečevanja konkurenčnosti in vračanja izobraženih mladih iz tujine, je naštel Golob.

Jožef Horvat iz NSi je premiera v poslanskem vprašanju spomnil, da je napovedoval davčno reformo, s katero se bo znižala obremenitev dela in povečala obremenitev premoženja. »Pričakovali smo davčno reformo v polnem pomenu te besede, od teh obljub pa državljani nimamo nič pozitivnega,« je dejal.

Ali je ob ohlajanju gospodarske rasti racionalno zaostrovati pogoje za podjetnike, saj vlada s predlogom novele zakona o dohodnini drugič napada dobro delujoči sistem normirancev, spremembe pa bodo udarile 15.000 podjetnikov, ga je vprašal Horvat.

»Ne razumem, zakaj se borite za 6000 privilegiranih in iz tega delate davčni problem za vso državo, pri čemer 100.000 drugih obrtnikov normalno obračunava stroške in plačuje davke,« mu je odgovoril Golob. Za normirance, ki imajo na leto do 60.000 evrov prihodkov, kar pomeni 5000 evrov na mesec, se nič ne spreminja. Nad to mejo pa bo treba prikazovati stroške, tako kot jih drugi podjetniki. »Vsi, ki jih dejansko imajo, bodo plačevali enako, tisti, ki jih nimajo, pa bodo morali temu ustrezno plačevati podobne davke, kot jih plačujemo mi, ki smo zaposleni,« je dejal.

Po predlogu se najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance znižuje s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. »Med 60.000 in 100.000 jih je 6000, med njimi pa prevladujejo odvetniki in tisti s področja IT, torej visoko izobraženi, ki so našli nišo, kako povečevati svoj neto prihodek na način, da se zmanjša davčna obveznost,« je ponazoril Golob. Po njegovih besedah velika večina tistih, za katere se bori Horvat, dejansko drugih stroškov nima.

Predsednika vlade poslanci sprašujejo o domnevnem poslabšanju poslovnega okolja in domnevnem porastu nasilja v jugovzhodni Sloveniji, »številnih zavajajočih izjavah« in obratovanju Teša 6. FOTO: Mike Segar/Reuters

Tudi pri popoldanskih normirancih po Golobovem mnenju ne gre za obrtnike in podjetnike, temveč večinoma za ljudi, ki so v službi, največkrat v javnem sektorju, in ki bodo nad novo postavljeno mejo morali dokazovati stroške. Med njimi je Golob naštel zdravnike, odvetnike in visokošolske učitelje. »To niso podjetniki, še posebej ne tisti, ki bi skrbeli za gospodarski razvoj,« je dodal in med dobrimi rezultati Slovenije naštel podatke za gospodarsko rast, brezposelnost, inflacijo in realno rast plač, ob tem pa spomnil na rekordne dobičke družb.

Horvatovo navedbo, da so davčne spremembe nastale na dopisni seji, je zavrnil. Na tem področju sta delovali skupina za povečevanje konkurenčnosti in svet za davke, v obeh so bili poleg predstavnikov stroke tudi predstavniki socialnih partnerjev, ker ekonomsko-socialni svet takrat ni deloval, je navedel. »Vsi do 60.000 evrov prihodkov bodo ohranili obstoječi privilegirani položaj brez dokazovanja stroškov, kdor ima pa prihodkov več kot 5000 evrov na mesec, si pa si lahko privošči, da bo stroške enako kot vsi ostali dokazoval in tudi plačeval davke,« je sklenil premier.

Kaznovalna politika napada na uradne osebe premila

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je na redni seji DZ predsednika vlade vprašala, kako in kdaj bodo začeli reševati romska vprašanja. Golob je nanizal več ukrepov, ki jih na tem področju izvajajo. Hkrati je ocenil, da je kaznovalna politika napada na uradne osebe premila.

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je dejala, da so Romi žrtve napačne socialne, kaznovalne in delovnopravne zakonodaje. Posledica tega je varnostna problematika na jugovzhodu Slovenije. Meni, da bi pristojni morali poseči v zakonodajo.

Golob ji je odgovoril, da se je le v določenih romskih naseljih, morda desetih od 92, varnostna problematika »razrasla čez vse meje«. Kot je dejal, je treba v teh izvajati drugačno politiko, pri tem pa spomnil, da je policija v teh naseljih od poletja bistveno povečala svojo prisotnost. Poleg tega je ministrstvo septembra ustanovilo podskupino za obravnavo varnostne tematike.

Nedavni napad na policista je po besedah Roberta Goloba pokazal, da je kaznovalna politika napada na uradno osebo premila. FOTO: Blaž Samec/Delo

Nedavni napad na policista je po besedah Goloba pokazal, da je kaznovalna politika napada na uradno osebo premila. Omogoča, da je napadalec iz pripora izpuščen prehitro. Ocenil je, da je to nekaj, kar mora ministrstvo za pravosodje prilagoditi, in sicer tako, da bo napad na uradno osebo kaznovan najmanj z dveletno kaznijo. »Če tega ne bomo naredili, smo mi tisti, v tem primeru državni zbor, ki bo dovoljeval, da se napadi na uradne osebe nadaljujejo,« je dejal.

Kriminalizirati celotno romsko populacijo je sicer krivično, je poudaril Golob. Kot je dejal, ga je pretreslo, da starši večinskega prebivalstva jemljejo pravico v svoje roke in napadajo romske otroke, ker so spodbujani s sovraštvom, ki ga širijo politiki. »Mislim, da bi to moral biti zadnji opomin, da nehamo s širjenjem sovraštva do Romov, ker to jasno pripelje do takih incidentov, kot smo mu bili priča prejšnji teden,« je dejal.

Čadonič Špeličeva je poudarila pomen obiskovanja šol za socializacijo otrok. Golob ji je odgovoril, da s pristojnimi ministrstvi pripravljajo ukrepe za integracijo romske manjšine. Izpostavil je, da bodo razširili instrument romskega pomočnika, torej osebo, ki bo pomagala pri integraciji otrok.

Golob: Prihranek ob intervenciji v Tešu namenjen prestrukturiranju

Ob začetku prestrukturiranja Teša in Premogovnika Velenje prihodnje leto, in ne šele v letu 2033, bo prihranek po besedah premierja Roberta Goloba znašal več kot milijardo evrov. »Namenili ga bomo za prestrukturiranje. Če bi ga dali za emisijske kupone, bi bil izgubljen, tako pa bo namenjen tudi za naložbe v nove vire energije,« je poudaril.

Nataša Bogovič Avšič iz Svobode je danes v DZ spomnila na zgodbo o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš), na opozorila, tudi Golobova, glede napak in na korupcijske škandale v tem projektu. Potem ko je vlada napovedala reševanje Premogovnika Velenje in Teša, ki mu sicer grozi stečaj, z interventnim zakonom za zagotavljanje javne službe za oskrbo s toploto v Šaleški dolini, je premirja povprašala o njegovem stališču do te zgodbe.

»Šesti blok Teša je nastal kot projekt lokalne ekipe, ki ji je uspelo ugrabiti celotno državno politiko in stroko v letih od 2004 do 2012 z redkimi izjemami. Od leta 2008 smo govorili, da so podatki o premogu zlagani, da ga ni niti dovolj niti po takrat navedeni ceni, kar se je za resnično pokazalo ob energetski krizi,« je povzel Golob in dodal, da je ob tej krizi obiskal jamo in se lahko prepričal, da »ni ne premoga, ne rudarjev in ne električne energije«.

Sedaj smo po njegovih besedah soočeni s tem, da zaradi zaostrenih razmer na trgu - predvsem na trgu emisijskih kuponov in kar se tiče državnih pomoči – Teš na isti način ne more več obratovati, saj bi letno ustvarjal več kot 250 milijonov evrov tekoče izgube. Holding Slovenske elektrarne (HSE), v katerega sodita Teš in Premogovnik Velenje, Evropska komisija in gospodarsko ministrstvo zato snujejo rešitve za družbi, ki naj bi ju zaprli v letu 2033.

Termoelektrarna Šoštanj. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»To obdobje se bo izkoristilo za to, da se poskrbi za toplotno oskrbo celotne regije, da se prilagodi obratovanje Premogovnika Velenje in Teša potrebam po toploti, zalogam premoga in delovne sile ter da se začnejo izvajati določena zapiralna dela in da se izrazito zmanjša strošek zapiranja v primerjavi s tistim, če bi nanj čakali do leta 2033. V tem obdobju se predvideva prihranek za državo v višini več kot milijarde evrov,« je povedal.

S takšnim programom prestrukturiranja se po njegovem odpravlja glavno napako iz preteklosti. »Glavna napaka je bila, da je celoten projekt temeljil na lažnih podatkih o premogu in je bil zato predimenzioniran z namenom, da se lahko naroči pilotni projekt, v katerem je šla cena v nebo,« je dejal. Ob tem se s programom prilagaja obratovanje obeh družb potrebam Šaleške doline po toploti in obsegu obstoječe delovne sile.

Prihranek HSE iz naslova emisijskih kuponov se bo po njegovem lahko porabil za naložbe v nove vire toplote v Šaleški dolini, predvsem pa v nove vire električne energije. »To, da bo HSE po novem plačeval za polovico manj emisijskih kuponov, v ničemer ne vpliva na prihodke Podnebnega sklada RS iz naslova emisijskih kuponov,« je opozoril premier in zatrdil, da prihodki oz. sredstva, ki jih ima država na razpolago, ostanejo enaka, zmanjšal se bo le strošek HSE.