Prelomne volitve z vidika, v katero smer bo šla Evropa

Ljubljana – »Verjamem, da bodo zunanje okoliščine, kot sta brexit in sedanje vodenje ZDA, spodbudile tudi naše ljudi, da bodo šli na volitve,« je na razpravi Zakaj na evropske volitve? v državnem zboru poudaril poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je pred evropskimi volitvami 26. maja skupaj s preostalimi slovenskimi evropskimi poslanci iskal načine, kako spodbuditi volivce, naj se odpravijo na volitve. Na zadnjih evropskih volitvah je bila v Sloveniji volilna udeležba le 24,55-odstotna, leta 2009 pa 28,37-odstotna. Slovenija se tako uvršča na sam rep lestvice evropskih držav glede volilne udeležbe. Nižjo volilno udeležbo na evropskih volitvah 2014 so imeli le še Slovaška, Češka in Poljska.

Patricija Šulin (SDS/EPP) se je vprašala, ali doma v družinah dovolj naredimo za to, da otrokom povemo, kako pomembne so volitve. Informiranje pa je po njenem mnenju ključno za dvig udeležbe na volitvah. »Veliko je tudi negativnih novic v medijih, ki se tičejo delovanja evropskih institucij. Seveda je treba nanje opozarjati, a pozitivne zgodbe so premalo izpostavljene.« Tudi Milan Zver (SDS/EPP) je navedel, da so mladi »preveč odtujeni od javnega življenja«, in se zavzel za vzgojo in izobraževanje za aktivno državljanstvo. Ivo Vajgl (Desus/Alde) je poudaril pomen Evropske unije za mlade, ki imajo zdaj dostop do izobraževanja v tujini in možnosti za boljše službe, a se morda ne zavedajo prednosti, saj »mogoče ne vedo, kako je bilo včasih, ko smo si teh povezav želeli«.
 

Lažje zapisati kot pa uresničiti

Igor Šoltes (Zeleni) je poudaril, da so bile evropske volitve pogosto postavljene v senco državnozborskih ali lokalnih volitev. »Je pa zadnji mandat prinesel neko streznitev,« je dejal Šoltes in nadaljeval, da se je v turbulentnem mandatu, ko so bila izpostavljena vprašanja varnosti, okolja in socialne države, pokazalo, da je lažje nekaj zapisati kot pa uresničiti. Romana Tomc (SDS/EPP) pa pravi, da se nizka udeležba na volitvah na državni ravni kaže v še nižji udeležbi na evropskih volitvah, kar je deloma povezano s splošnim nezaupanjem v politiko, deloma pa v zgodovinskih razlogih, saj evropski poslanci včasih niso imeli pomembnega vpliva pri odločanju, kot ga imajo danes.

Tanja Fajon (SD/S&D) je opozorila, da bodo majske volitve prelomne z vidika, v katero smer bo šla Evropa. »Pri sebi se moramo vprašati, v kakšni Sloveniji in EU si želimo živeti in ali nam je mar, je prav, da gremo na volitve,« je poudarila.
 

Kakšna bo prihodnost?

Naš evropski poslanec z najdaljšim stažem Lojze Peterle (NSi/EPP) je prepričan, da se mora Evropska unija dogovoriti, kaj bodo države počele skupaj in česa ne. Migracije, vprašanje zdravja in digitalizacija pa bodo po njegovem mnenju ključne teme prihodnjega mandata. Tudi Romana Tomc je navedla, da bo glavni izziv najti recept za bolj povezano Evropsko unijo, med konkretnimi temami, ki bodo izstopale, pa je naštela varnost, migracije ter vprašanja, povezana z gospodarstvom in digitalizacijo. Zver je poleg omenjenega spomnil še na skupno obrambno politiko.

Ivo Vajgl je kritično dejal, da bo obžaloval, če bo razprava o evropskih volitvah v Sloveniji zvedena zgolj na vprašanje migracij, Šoltes pa je navedel, da naša največja nevarnost nikakor ne bodo migracije, največji izziv bosta varna hrana in voda.