Neomejen dostop | že od 9,99€
Manevri Gibanja Svoboda in SDS v okviru preiskovalne komisije o domnevnih zlorabah pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda se še kar vrstijo – eni jih izvajajo z namenom blokade, drugi z namenom pospešitve. Prvi cilj pa je prehiteti uveljavitev novele zakona o preiskovalni komisiji, ki uvaja možnost presoje akta preiskovalne komisije pred ustavnim sodiščem in določa pogoje, pod katerimi so poslanci lahko imenovani za priče.
To novelo, ki jo je predlagala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, so poslanci potrdili danes. Sama pa že ves čas zagotavlja, da spremembe ne bodo vplivale na nobeno od dosedanjih preiskovalnih komisij. A ne v SDS ne v NSi v to ne verjamejo. Prepričani so, da gre le za ščitenje predsednika Roberta Goloba, zato hitijo pri zahtevah v okviru preiskave še pred uveljavitvijo sprememb.
Že na ustanovni seji so predlagali seznam z več kot 70 pričami, na katerih je 36 poslancev Gibanja Svoboda, vključno s predsednikom Tomažem Lahom. To pa skladno z zakonom o parlamentarni preiskavi pomeni, da ne bi smeli biti več njeni člani – večina bi tako pripadla SDS.
»Gre za zlorabo položaja. Za to ni imel mojega izrecnega pooblastila, ki bi ga potreboval,« se je odzval Lah in napovedal, da je že sklical sejo preiskovalne komisije za 18. september, ko naj bi obravnavali tudi zahtevo SDS. Ker je še niso, po navedbah Laha tudi še niso nastopile pravne posledice.
A v SDS so prepričani o svojem prav in so zoper Laha v petek zaradi kršenja zakona o parlamentarni preiskavi, poslovnika o parlamentarni preiskavi in parlamentarnega poslovnika na ljubljansko okrožno državno tožilstvo v Ljubljani in policijo vložili obvestilo o sumu storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic oziroma kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.
Po sprejetju novele zakona o preiskovalni komisiji pa v SDS zdaj najprej pogledujejo proti državnemu svetu, ali mu bo kljub odsotnosti številnih svetnikov uspelo izglasovati veto, sicer pa že žugajo z zbiranjem podpisov za naknadni zakonodajni referendum. Zadnjega sicer glede na presojo ustavnega sodišča ni mogoče početi poleti, zato bi se uveljavitev novele lahko zamaknila globoko v jesen.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji