Predsednica republike okrcala Janeza Janšo in Roberta Goloba

Po tem, ko so poslanci SDS zapustili dvorano, je predsednica republike Nataša Pirc Musar svoj letni nagovor pred poslanci začela z zlorabo družbenih omrežij, ki da »šibi naša prizadevanja, da obstanemo kot trdna skupnost«. Brez omembe predsednika SDS Janeza Janše je dejala, da je danes v imenu svobode govora »prenekaterim uporabnikom družbenih omrežij povsem sprejemljivo, če kdo, brez resnih in preverljivih virov informacij, Slovenijo prikazuje kot nevarno državo, v kateri prebežniki kot lačne zveri na vsakem vogalu prežijo na nič hudega sluteče Slovence«. 

Nataša Pirc Musar je okrcala Janšo in tudi SDS zaradi vojne s tako imenovanim krivosodjem. »Zaničevanja pravosodnega sistema, čeprav je posameznik še tako nezadovoljen z njegovim delovanjem, ne smemo dopuščati. V pravni državi imamo institute in načine, da izrazimo svoje nestrinjanje z odločitvijo pravosodnih in drugih organov,« se je predsednica republike obregnila ob shode SDS pred celjskim sodiščem, kjer poteka proces Trenta. Pa še: »Primerjati sodstvo z mafijo ali obtoževati policijo sodelovanja s kriminalnimi združbami, je nedostojno, nedržavniško in nedomoljubno.«

V kritiko razgradnje nekaterih ključnih institucij pravne države pa je potegnila tudi predsednika vlade Roberta Goloba: »To, da najvplivnejši politiki aktivno spodbujajo odpor proti pravosodju, policiji in drugim institucijam pravne države, tako da jih označujejo za 'krivosodje' in 'farso', je nevarno. Nevarno za stabilnost države in skupnosti, ki ji pripadamo.« »Ko ni pravne države, zavladata nasilje in diskurz ulice. Ali je to tista alternativa 'krivosodju' in 'farsi' pravosodja ali drugih neodvisnih nadzornih organov, ki si jo želimo?« se je retorično vprašala predsednica republike.

Proti privatizaciji zdravstva

Predsednica republike, ki je tudi soustanoviteljica združenja Ona ve, je dejala, da je javni diskurz do žensk, ki se izpostavijo s kritiko dogajanja v državi, vse prevečkrat hudo žaljiv, celo mizogin. Sicer pa je Slovenija po stanju političnih pravic in državljanskih svoboščin v svetovnem vrhu in najboljša med državami srednje Evrope, dar, ki ga ne znamo dovolj ceniti.

Podnebno krizo je povezala s kritiko trenutne ekonomske ureditve doma in v svetu: »Ostanimo osredotočeni na pariške zaveze. Predvsem se mora človeštvo prenehati ukvarjati z mantro gospodarske rasti kot edino zveličavno. Ekonomski model, ki nas je pripeljal v podnebno krizo, je preveč potraten ter nevzdržen in nepravičen, pa naj na problem gledamo z nacionalne, regionalne ali globalne perspektive.« Živeti z manj, a bolje, je recept za preživetje naše civilizacije, je še dodala.

Glede gradnje največjega infrastrukturnega projekta Jek 2 je posvarila, da »vsi, ki živimo v Sloveniji in jo soustvarjamo, imamo pravico vedeti in sodelovati pri odločanju o tako veliki investiciji«. Stroka in politika o tem ne smeta odločati mimo javnosti.

Ker je pravica do zdravstvenega varstva ustavna kategorija, je predsednica republike opozorila na realnost, da za 250.000 prebivalcev Slovenije, ki živijo pod pragom revščine, obstaja verjetnost, da ne bodo deležni kakovostnih zdravstvenih storitev. Privatizacija zdravstva zanjo ni odgovor na reševanje težav: »Ne želimo živeti v državi, v kateri morajo posamezniki vzeti kredit, da poskrbijo za svoje zdravje. Žal se to že dogaja. Prišli smo celo tako daleč, da nekateri zasebni zdravniki kar sami prek partnerske banke ponujajo kredite za financiranje njihovih zdravstvenih storitev.«

Ostra kritika Izraela

Na področju migracij Nataša Pirc Musar svari pred populisti, ki škodujejo potrebam naše skupnosti: »Zavedati se moramo pozitivne vloge, ki jo priseljenci lahko imajo v razvoju skupnosti. Od časa, ko je bila Slovenija del nekdanje Jugoslavije, in ves čas samostojnosti, je postala uspešna in bogatejša tudi zaradi priseljencev, ki so svoje priložnosti in kariere ustvarjali v naši državi.«

Na zunanjepolitičnem področju je poleg dobrih sosedskih odnosov za Slovenijo pomemben Zahodni Balkan. Slovenska komisarka za širitev je Marta Kos, ki pa po njenem mnenju ne bo imela lahke naloge –​ izpolnjevanje pričakovanj bo nemogoče, če države članice ne bodo razumele, da je širitev v osnovi mirovni proces, ki zmanjšuje napetosti med sosedami ter krepi Evropo kot skupnost.

»Z žalostjo ugotavljam, da na politični ravni ravnanje izraelske vlade česa več kot verbalnih obsodb, ki jih izrazijo voditelji držav, skoraj ni deležno. Žal se to kaže tudi pri nebrzdanem negativnem odnosu Izraela do OZN, edine resnično globalne organizacije, v kateri države obravnavajo politična vprašanja,« je Nataša Pirc Musar obsodila ravnanje Izraela v Gazi. Razglasitev generalnega sekretarja Združenih narodov za nezaželeno osebo v Izraelu ter nedavni napadi na mirovno misijo Združenih narodov v Libanonu sta dodatna prikaza sramotnega odnosa Izraela do OZN, organizacije, ki ji pravzaprav dolguje svoj nastanek.

Branila pa je tudi svoje povabilo kitajskemu predsedniku, kar je razburilo vlado: »Pogovarjati se je treba samozavestno. Tudi s svetovnimi voditelji. Z vsemi. Tudi takrat, ko to morda ni politično preprosto. Tako kot to počnejo vse države, ki ne želijo svoje usode spremljati z zadnjega sedeža v mednarodni areni«.

Kot del slovenske feministično usmerjene zunanje politike je izpostavila slovensko izjavo o boljši zastopanosti žensk na vodstvenih položajih v Združenih narodih, ki jo je do zdaj podpisalo več kot osemdeset držav članic OZN.