Pred državnim zborom: »Želimo si predvsem možnosti izbire za svoje otroke«

»Želimo si predvsem možnosti izbire za svoje otroke, kako jih bomo vzgajali ter kako jih bomo vzgojili in izobraževali. Naš cilj pa je, da se določila, ki zavirajo razvoj vzgoje in šolstva, umaknejo,« je povedala Mojca Košič, ena od organizatork shoda, in dodala, da gre konkretno za sporno sofinanciranje zasebnih šol ter določila novele zakona o vrtcih, ki občinam daje možnost, da same določijo višino financiranja zasebnih vrtcev.

Zasebne šole bi po novem iz proračuna dobile plačanih sto odstotkov obveznega programa in nič za razširjenega. Ravnatelji zasebnih šol, ki predlagajo umik zakona iz parlamentarne procedure, opozarjajo, da bi po novem namesto sedanjih 85 odstotkov za oba programa povprečno prejemali le 65 odstotkov. S predlaganimi spremembami bi na ministrstvu zaostrili tudi pogoje za pridobitev javne veljavnosti in za spremljanje novih programov. Program zasebne šole se bo tako moral programsko razlikovati od programa javne šole, poleg tega pa bo moral »bogatiti šolski prostor«.

»Politikom želimo pokazati, da zakon, ki ga pripravljajo, vpliva na nas starše in bi bilo prav, da se ob pripravi zakona upoštevajo vse strani. Še vedno si želimo pravico do izbire, na kakšen način bomo vzgajali svojega otroka. Predlog zakona ne prinaša le sprememb pri financiranju, ampak tudi postavlja določene pogoje za ustanovitev novih zasebnih šol in po nekaterih pogojih novih alternativnih šol in vrtcev tako rekoč ne bo več mogoče ustanavljati,« pa je povedala Vesna Marinič, ena od organizatork shoda, in še dodala, da so se danes zbrali starši iz vseh finančnih razredov in so vse prej kot magnati, kot se to omenja v javnosti.

Večina udeležencev shoda se je izpred državnega zbora premaknila v dvorano državnega sveta, kjer je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca sklical posvet o javnem in zasebnem šolstvu.

Pristranskost državnega sveta?

Zaradi povabljenih gostov – med šestimi so štirje predstavniki zasebnih šol in vrtcev, vrhovni sodnik Jan Zobec, ki je glasoval za stoodstotno financiranje zasebnih šol z javnimi sredstvi, ter predstavnik zasebne fakultete Matevž Tomšič – pa je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj izpostavil pristranskost. »Ni mogoče spregledati, da ste državni svet v tem primeru potisnili v položaj orodja ene od parlamentarnih strank,« je še zapisal Štrukelj, tudi državni svetnik, in napovedal bojkot razprave, kamor niso povabili niti enega, ki bi ga lahko opredelili kot nasprotnika izenačitve financiranja javnega in zasebnega šolstva iz javnih sredstev.

Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije je v razpravi izpostavil, da je po njegovem mnenju glavni politični razlog za omejevanje zasebne pobude težnja po vzdrževanju ideološke hegemonije. Moteče pa so zato, ker bi lahko postale generatorji idej, ki so v nasprotju s postulati socialistične ideologije.

Direktor Zavoda sv. Stanislava Ljubljana Anton Česen je povedal, da so poseben del programa, kot so na primer ure plesa ali verske vzgoje, doslej plačevali starši in ga bodo še naprej, pričakujejo pa, da bo preostali program plačevala država, v katere »malho prispevamo vsi«. Očitke glede zaslužkarstva pa je Česen zavrnil z besedami, da so ustanovljeni kot zavod in zato delujejo nepridobitno.


 

Jan Zobec: Zakon ustavno vprašljiv

Da gre pri neuresničitvi ustavne odločbe, ki bi jo moral državni zbor izpolniti že pred več kot tremi leti, za hudo in eklatantno kršitev človekovih pravic, pa je opozoril nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec in dodal, da če bi bile obvezne samo tiste ustavne odločbe, ki so po volji večini, ustavnega sodišča sploh ne bi potrebovali. Ne gre le za financiranje zasebnega šolstva, ne gre  samo za otroke, ki so v neenakopravnem položaju, ampak gre za varstvo ustavne demokracije.

»Pri trenutnem predlogu novele se že od daleč vidi, da je zakon ustavno vprašljiv,« izpostavlja nekdanji ustavni sodnik in dodaja, da imamo seboj predlog zakona, ki za pobudnike postavlja v slabši položaj in je zato v nasprotju s smislom prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius). Poleg tega pa naj bi bila novela tudi v nasprotju z duhom in sporočilom odločbe ustavnega sodišča, ki jasno določa, da državi ni treba financirati le tistega razširjenega programa, s katerim šola zasleduje svoje partikularne interese, kot je na primer pouk vere in kulture.

»Razširitve zasebnega šolstva bi imela pozitivne učinke za državo, saj gre za prevalitev investicij na zasebnika oziroma ustanovitelja. Če bi imeli le zasebnike, bi bila država razbremenjena gradenj šol,« je med drugim nanizal še Zobec.