Ljubljana – Res začetek konca sodelovanja Levice z vlado ali še eno javno merjenje moči? To vprašanje bo najbrž še vsaj nekaj dni brez odgovora, nesporno pa je, da ima zunajkoalicijska partnerica z vladnim peterčkom vse več odprtih front, pa tudi glasovi znotraj same koalicije niso najbolj ubrani.
»Ob tem, ko je koalicija danes vzela 16 milijonov evrov materam samohranilkam in revnim zaposlenim, je vlada nekaj ulic proč sprejela davčne reforme, ki bi samo na dohodninski strani za 137 milijonov zmanjšal prilive v državni proračun, na način, da bi delavec na minimalni plači dobil 1,6 evra na leto, menedžer z 10.000 evri pa skoraj 2000,« je koordinator Levice
Luka Mesec utemeljil, zakaj bodo organi stranke v naslednjih nekaj tednih govorili o tem, ali je sodelovanje z vlado še smiselno.
Predstavnike Levice je po eni strani razjezil predlog spremembe dohodninske zakonodaje, ki bo, kot navaja Mesec, državni proračun oklestil za 72 milijonov evrov, kar je več, kot bi po njihovih izračunih stala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, po drugi pa to, da je predlog ukinitve dodatka za delovno aktivnost dobil zeleno luč na parlamentarnem matičnem odboru. To se je zgodilo po več kot 13-urni razpravi, v kateri so imeli 90 odstotkov časa besedo poslanci Levice, ki so želeli z več postopkovnimi predlogi doseči preložitev odločanja, po večkrat brali iste dokumente in nenehno ponavljali svoje argumente. »V resnici je bilo 'filbustranje' po poslovniku in ga poznajo kot skrajno obliko vpijočega v puščavi vsi kolikor toliko resni parlamenti,« trdi poslanec
Franc Trček, ki je najavil, da je bila to zanj kaplja čez rob in da z vlado ne namerava več sodelovati.
Koliko je še ostalo za dialog?
Večina koalicijskih poslancev je ravnanje Levice na seji odbora ocenilo kot šov in cirkus. Še celo
Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, ki zagovarja isto stališče kot Levica, je komentiral, da »smo proti zakonu, a to ne pomeni, da imam pravico delati stoje v državnem zboru«. Na ponovno retoriko zaostrovanja pa odgovarja, da morajo vsi ohladiti glave, se usesti ter videti, kje so skupni projekti: »Ves čas govoriti, kdaj bo kdo šel iz vlade, je neodgovorno do ljudi.«
Vodja poslancev SMC
Igor Zorčič ima po izvajanju Levice na seji odbora občutek, da stranka odločno koraka od te vlade: »Upam, da bodo v bodoče bolj konstruktivni, saj smo vsi na isti ladji in vsi enako težko poganjamo vesla.«
Prvi med poslanci LMŠ
Brane Golubovič je poskušal nekoliko omiliti napetost: »Tega ne vidimo kot zaostritev, ampak kot mogoče manko potrpljenja Levice. Smo pa odprti za dialog in dogovore izpolnjujemo, ne glede na to, koliko (ne)spoštovanja imajo oni do nas.«
Predsednik Desusa
Karl Erjavec pa ocenjuje, da »smo zdajle v zelo težki in nevarni poziciji«. Glede na zaostrovanje Levice v zadnjem času je vprašanje, kaj se bo zgodilo z njihovo podporo. »V politiki je najpomembneje, da ves čas teče dialog,« se z Golubovičem strinja Erjavec, ki je danes poskrbel še za nekaj dodatnega vznemirjenja v koaliciji, saj je partnerje presenetil z vložitvijo amandmaja na enega od proračunskih dokumentov, čeprav so dogovorjeni, da tega ne bodo počeli.
»Če ima stranka pravico vložiti amandma za nekaj, kar je v nasprotju s koalicijsko pogodbo, potem ga imamo tudi mi pravico, in to za nekaj, za kar si ves čas prizadevamo, za večjo višino izplačila letnega dodatka upokojencem. Razočarana sem, saj je bil dogovor koalicije jasen, da se amandmaji ne vlagajo,« je potezo Desusa komentirala
Maša Kociper (SAB) in napovedala, da bodo o svojih korakih še premislili.
Desus z amandmajem za uskladitev
Če je gospodarska rast 3-odstotna, sledi 1-odstotno izredno usklajevanje pokojnin, je zapisano v koalicijskem sporazumu. Ker je za prihodnje leto napovedana 2,8-odstotna rast, bi to pomenilo, da izrednega usklajevanja pokojnin ne bo. A bi Desus zdaj rad pogoj 3-odstotne rasti znižal na 2,5 odstotka. »Nepravično se mi zdi, da zaradi 0,2 odstotka upokojenci ne bi bili deležni uskladitve,« je prvak Desusa Karl Erjavec utemeljil, zakaj bodo vložili amandma k predlogu zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021, in to kljub temu, da so se v koaliciji dogovorili, da nihče med njimi ne bo vlagal amandmajev. A Erjavec odgovarja, da ga zavezuje stališče sveta in izvršnega odbora stranke. »Prepričani smo, da gre za tako pomembno zadevo, da je treba vložiti amandma, ki bo, sem prepričan, na koncu sprejet.« Po njegovih besedah gre za 50 milijonov evrov.
Bo proračun podprla SNS?
Novembra bo državni zbor odločal o proračunskih dokumentih za naslednji dve leti. Če bi po sprejetju v parlamentu državni svet vložil veto, bi za potrditev koalicija potrebovala 46 glasov. Sama jih ima 43, z manjšinskima poslancema 45, dogovor z Levico, ki ima devet poslancev, pa je, med drugim, podpora proračunu v zamenjavo za prioritetne projekte Levice.
Zanimivo bo opazovati, kako bo na dinamiko odnosov in na dialog vplivala današnja napoved
Zmaga Jelinčiča, da se proračunskim dokumentom obeta podpora poslancev SNS. Za
STA je povedal, da je razlog za to zdrava pamet, saj bi bilo brez proračuna okrnjeno financiranje naložb: »Nesprejetje proračuna pomeni prekinitev vseh investicij po občinah, krajevnih skupnostih, šolah,« je za STA
navedel Jelinčič in pritrdil, da njihova podpora ni pod vprašajem, čeprav imajo nekaj pripomb, ki jih nameravajo predstaviti pristojnemu ministru.
V naslednjih tednih Levica o tem, ali je sodelovanje z vlado še smiselno.
Večina je ravnanje Levice ocenila kot šov in cirkus.
Karl Erjavec je presenetil z vložitvijo amandmaja na proračunski dokument.
Komentarji