Pozivi k ukrepom za izboljšanje položaja starejših

Izredna uskladitev pokojnin, celovita ureditev dolgotrajne oskrbe, reševanje zdravstvene dostopnosti, revščine in socialnih stisk, vprašanja bivanjskih razmer, pa tudi problemi osamljenosti, zapostavljenosti in starizma so bili med temami, ki so jih predstavniki različnih organizacij in institucij izpostavili kot relevantne na posvetu Za boljšo prihodnost starejših in upokojencev.

»Verjamem, da si vsi želimo takšne dolgožive družbe, v kateri bo kakovost življenja ustrezna,« je udeležence na posvetu, ki ga je sklicala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, nagovoril predsednik vlade Robert Golob. »Skrb za denar, ki ga dobimo v žep, je samo eden od korakov in niti približno ne najpomembnejši. Upam si trditi, da je vzpostavitev varnostne mreže, s katero nam bo uspelo prestreči vse posameznike, ki jo bodo potrebovali skozi staranje, najbolj pomembna stvar, ki jo mora država zagotoviti,« je dejal premier. Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič je napovedal, da so pred točko vzpostavitve delujočega, dostopnega in učinkovitega sistema dolgotrajne oskrbe, z novim stebrom socialnega zavarovanja in sistemskim financiranjem, ki bo to varnostno mrežo zagotovila.

Več govorcev, med drugim tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, je na vlado ponovno naslovila poziv za izredno uskladitev pokojnin za vsaj 3,5 odstotka zaradi visoke inflacije, zaradi katere letošnja redna valorizacija ni bila zadostna. Posredno jim je odgovoril finančni minister Klemen Boštjančič, ki je spomnil, da je paket, ki ga je vlada namenila upokojencem (dodatek v višini 1,8 odstotka novembra, decembra in januarja, zimski dodatek, ukrepi glede vdovskih pokojnin in delovnih invalidov) vreden 100 milijonov evrov. »Okviriti se moramo v omejitve, ki jih imamo. Ta posvet razumem kot začetek širše razprave o družbenem dogovoru, v katero smer želimo kot družba iti in kam naj vlagamo omejena sredstva,« je dejal Boštjančič.

Ne le družbeni dogovor, potreben bo tudi akcijski načrt za strategijo dolgožive družbe, ki so jo na konceptu aktivnega staranja na Uradu za makroekonomske analize in razvoj oblikovali leta 2017, s fokusom na blaginji vseh generacij. Po besedah Alenke Kajzer, namestnice direktorice Umarja, se je delež starejših od 65 let od osamosvojitve do danes podvojil. V zadnjih 10 letih se je število starejših od 65 let povečalo za 100.000, starejših od 85 let pa za 35.000. Za 62.000 se je zmanjšalo število prebivalcev v aktivni dobi, posledice pa so pomanjkanje delovne sile, ki ovira gospodarsko rast in pospeševanje rasti izdatkov za socialno zaščito. »Potenciale spremenjene starostne strukture je treba izkoristiti. Potrebno je celovito ukrepanje, izzivi so samo še večji in bolj so nam blizu,« je opozorila Alenka Kajzer.