Poziv k oblikovanju koalicije proti davčni reformi

Glede razmer v javnih financah je Slovenija iz Bruslja, v sklopu objave spomladanskega gospodarskega svežnja, dobila priporočilo, naj bo še posebej pozorna na sestavo javnih financ, tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani proračuna. Kakovost proračunskih ukrepov bo namreč temelj za vzdržno okrevanje po koronski krizi. Da vlada na prihodkovni strani državne blagajne ravna v nasprotju s takšnimi priporočili, je ocenila parlamentarna komisija za nadzor javnih financ.

Proračunski dokumenti za prihodnji dve leti ne upoštevajo finančnega izpada, ki bi nastal s sprejetjem sprememb štirih davčnih zakonov, ki jih predlaga vlada. Opozicija opozarja na letni milijardni izpad prihodkov, če bo parlament davčno reformo dejansko podprl, kritičen pa je tudi prvi skrbnik javnih financ, predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

»Slovenija je sprejela obvezujoče proračunske načrte do 2024 in pakt stabilnosti. V vseh teh dokumentih tako obsežne spremembe niso eksplicitno navedene in verjetno tudi ne upoštevane,« je opozoril. Ker bi spremembe imele velik fiskalni učinek, je pričakovati ustrezne izračune, je dodal ter poudaril, da ni jasno, kakšne so sploh možnosti kompenzacije izpada prihodkov. Tretji sklop pomislekov, ki jih je nanizal prvi mož fiskalnega sveta, je povezan s konceptom makroekonomske politike. Ta je zdaj še vedno ekstremno ekspanzivna, vprašanje pa je, ali je takšno politiko smiselno še pospeševati ali pa bi bilo treba začeti razmišljati, kako javne finance sanirati. Javni dolg se povečuje, vprašanje je, kako dolgo bo lahko monetarna politika še podpirala ekspanzivno gospodarsko politiko. Znaki inflacije so že tukaj, in prepričan je, da si nihče ne želi Nemčije, kakršna je bila po prvi svetovni vojni, ali pa Jugoslavije iz leta 1989. Spomnimo, tedaj je bil, na primer, natisnjen bankovec za milijon dinarjev.

Končno odločitev o tem, ali so javne finance vzdržne ali ne, bodo seveda sprejeli vlagatelji, ko bodo ocenjevali, ali bodo slovenske državne obveznice še dovolj privlačne za nakupe.
 

Črni scenariji opozicije

»Pozivam k oblikovanju koalicije proti tej finančni katastrofi, proti tej davčni neumnosti,« je zaskrbljena Alenka Bratušek (SAB). Vladni zakoni bi po njenem pomenili uničenje socialne države. Nekaj podobnega je Slovenijo po njenih besedah doletelo že leta 2008, ko je Janševa koalicija znižala davčne prihodke za skoraj milijardo evrov. »Slovenija je potrebovala kar šest let, da je prišla na zeleno vejo, a zdaj smo znova na robu prepada,« je ocenila.



Sklic izredne seje komisije za nadzor javnih financ je sicer zahtevala Levica, ki opozarja na izračune, ki kažejo, da bi od davčnih sprememb imeli koristi predvsem bogati. »Vlada davčno reformo predstavlja kot veliko razbremenitev dela, a ta reforma ne bo pomagala tistim z minimalno ali povprečno plačo. Reforma bi izključno koristila le odstotku privilegiranih najbogatejših v državi, saj bo delavcu prinesla le borih 13 evrov na mesec, direktor z deset tisoč evri plače pa bo na boljšem za 600 evrov na mesec. Prinesla bo milijardno luknjo v zdravstvu, šolstvu, sociali in razvoju,« so prepričani. Njihov koordinator Luka Mesec pa je napovedal, da bodo uporabili vsa sredstva, da to reformo preprečijo.

Da se vlada zaveda, da bi njene davčne spremembe pomenile pogreb slovenskih javnih financ, pa pravijo v LMŠ in dodajajo, da bo davčna reforma padla, koalicija pa bo to izrabila za piar, ko bo opozicijo obtožila, da je kriva za padec predlaganih davčnih razbremenitev.
 

Kako bodo glasovali v Desusu in SNS?

Glede na to, da ima koalicija SDS, NSi in SMC formalno 38 poslancev, bo od njenih tihih podpornikov odvisno, ali bodo predlogi uspešno prešli parlamentarni postopek. Prvak SNS Zmago Jelinčič pravi, da v osnovi idejo podpirajo, saj je treba tistim, ki želijo delati in zaslužiti, to omogočiti. »Eni ne razumejo, da če znižaš davke, narediš pretok denarja bolj živahen, kar na koncu pomeni tudi zaslužek za državo,« trdi Jelinčič, ki sicer dodaja, da se bodo o podpori še pogovorili in morebiti predlagali še kakšne dodatne spremembe.

Da gre pri reformi le za tenkočutno skrb za najbogatejše, pa ocenjuje tudi Robert Polnar iz poslanske skupine Desus. Z reformo vlada podira tisto, kar je na področju financiranja lokalne samouprave sama ustvarila. Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan občine Pivka iz vrst SLS, ob tem sicer miri, da je bil predvideni prihodek od 54 odstotkov dohodnine, ki pripada občinam in bi se po reformi najverjetneje znižal, le eno od pogajalskih izhodišč za določitev višine povprečnine.