Povabilo dobili le največji onesnaževalci

Ljubljana – Na ministrstvu za okolje in prostor (Mop) so se odločili, da bodo avstrijskim izkušnjam s prenosom direktiv o zaščiti pred hrupom prisluhnili za zaprtimi vrati. Tja so povabili največje »onesnaževalce« s hrupom, kot sta Dars in direkcija za infrastrukturo, zavrnili pa »nasprotno« stran. To ni higienično, protestirajo okoljski nevladniki. Slovenija ima sicer le še tri dni časa, da Evropi pojasni zamudo pri prenosu direktiv o hrupu.

Zamude na področju urejanja hrupa v Sloveniji nastajajo na vseh ravneh. Zato je čimprejšnji konsenz med vladno in nevladno stranjo še toliko bolj nujen. Uroš Macerl, predsednik zasavskega Eko kroga, pravi, da ministrstvo s tem, ko je na današnje srečanje z Avstrijci »povabilo le tiste, ki hrup ustvarjajo, nas, ki želimo težave rešiti, pa ne«, dokazuje, da se diskriminacija nevladnikov z druge ravni uradnikov nadaljuje, prav tako po njegovem mnenju očitno še ni konec vladne ignorance do nevladne okoljske sfere. »Avstrijci najbrž ne vedo, da je bila za srečanje zainteresirana tudi slovenska civilna družba. Nelogično je, da so udeležbo na delavnici zavrnili Bredi Vrhunec, članici ekspertne skupine za hrup v evropski komisiji, češ da srečanje z Avstrijci ne pomeni zgodnje faze sprejemanja okoljske zakonodaje, temveč zgolj izmenjavo informacij o tehnični pomoči in krepitev upravnih zmogljivosti. Kaj potem na srečanju delajo največji onesnaževalci – predstavniki Darsa in DRSI – torej tisti, ki so »zainteresirani, da se hrup ureja v prid kapitalu«!? Pod vabilo sta se podpisala Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje, in sekretar Tone Kvasič, po pisanju nekaterih medijev tisti uradnik, ki k plači dobi še 30 odstotkov pribitka prav na račun hrupa.


 

V postopku pri evropski komisiji

Spomnimo, da zaradi nenotifikacije predpisov za prenos direktive o hrupu oziroma zaradi trimesečne zamude pri določitvi skupnih metod ocenjevanja hrupa, s katerimi bi morali evropsko komisijo seznaniti do konca leta 2018, od februarja proti naši državi poteka predsodni postopek. Evropska komisija pričakuje, da bo Slovenija do sobote odgovorila, kako bo ukrepala zaradi zamud. Na Mopu zagotavljajo, da je odgovor za evropsko misijo »v pripravi« in da ga bo danes obravnavala tudi vlada. A dokler ga ne pošljejo naslovniku, ga javno ne želijo razkriti.

»Protihrupne ograje so le obliž na rano«

Ne glede na odgovor bo Slovenija očitno tudi po soboti razdeljena, saj je že Cerarjeva vlada tik pred odhodom s tem, da je ublažila dovoljene vrednosti hrupa tako, da je meje med kritičnimi in dovoljenimi vrednostmi izničila oziroma prejšnje kritične ali alarmne vrednosti hrupa prekategorizirala v dovoljene vrednosti, poskrbela za konflikt s civilno oziroma nevladno sfero. Kdo drug, če ne Dars in Slovenske železnice, bi lahko bil bolj zainteresiran za to, da ceste z manj kot tremi milijoni vozil in železnice z manj kot 30.000 vlaki na leto ter pristanišča že po uredbi niso več vir onesnaženja, pravi Macerl. Vrhunčeva pa se sprašuje, kaj se bodo Mopovi predstavniki na posvetu sploh pogovarjali z Avstrijci: »Morda o implementaciji invalidne uredbe ali o njenih popravkih? V kateri fazi sprememb uredbe sploh je Slovenija? Neznank je zelo veliko.« Ker je Eko krog ustavno sodišče zaprosil za presojo (ne)zakonitosti uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju, bi bilo po mnenju Vrhunčeve zanimivo vedeti tudi, ali bo Mop pred nadaljnjim odločanjem počakal na presojo ustavnega sodišča ali ne. »Če že naših pobud in predlogov ne sprejemajo,« dodaja in opozarja na še eno »neznanko« – na izvedbeno uredbo evropske komisije iz leta 2015 s področja železniškega prometa: »Uredba določa maluse in bonuse za upravljavce, ki imajo tišje vlake oziroma govori o zaračunavanju stroškov učinkov hrupa, ki jih povzročijo tovorna tirna vozila.« V našem primeru gre za Slovenske železnice, ki bi iz tega naslova dobile denar za posodobitev železniškega voznega parka, s čimer bi zmanjšale emisije hrupa na viru. »V primerjavi z ukrepi proti hrupu na viru so protihrupne ograje le obliž na rano,« pravi Vrhunčeva.

Kje so karte hrupa in operativni program?

Metode ocenjevanja hrupa zamujajo tri mesece, izdelava slovenskih kart hrupa in akcijskih načrtov za upravljanje hrupa za strnjena naselja z več kot sto tisoč prebivalci ter za vse glavne ceste, železniške proge in letališča, ki jih morajo države članice skladno z direktivo o hrupu pripraviti vsakih pet let, pa zamujajo za več let. Rok za izdelavo kart se je iztekel sredi leta 2017, posledično smo leta 2018 zamudili še rok za izdelavo operativnega programa o hrupu. Vrhunčeva se čudi, kako je mogoče, da »laži in zavajanja« glede hrupa sežejo vse do Evrope, zgodi pa se nič. »Najbrž ker je tudi Evropi vseeno, kaj se dogaja v posameznih članicah, pomembno je, da se izpolni formalnosti. V Sloveniji poslušamo, da glede hrupa čakamo operativni program (OP) za mestno občino Ljubljana za obdobje 2018–2023, imamo pa OP, ki bi se moral končati leta 2018. Vmes smo imeli OP brez datuma …«