Posredni dvoboj Balažica in Gregorčiča

Zunajparlamentarna Slovenska ljudska stranka bo imela naslednjo soboto izredni kongres v Slovenski Bistrici, na katerem bodo po turbulentnem obdobju, ki traja že od lanskih evropskih volitev, volili vodstvo stranke. Za predsedniški položaj se poteguje sedanji predsednik Marko Balažic, izzivata pa ga nekdanja državna sekretarka v tretji vladi Janeza Janše Tina Bregant in javnosti neznana Nina Strah.

Peter Gregorčič, ostri kritik Balažičevega dela na čelu stranke, ki ji je aprilska raziskava Inštituta Mediane za Delo namenila manj kot odstotek podpore, ni kandidat za predsednika stranke. Kljub temu da je Gregorčič junija lani na evropskih volitvah dosegel zelo odmeven rezultat, saj mu je za las ušel mandat evropskega poslanca. Gregorčič, ki se ne želi včlaniti v SLS, je osvojil 32.251 preferenčnih glasov, kar ga je uvrstilo na visoko četrto mesto med vsemi kandidati za evropske poslance.

Na evropskih volitvah je na listi SLS kandidirala tudi nevrobiologinja Nina Strah, ki pa je bila precej manj uspešna kot Gregorčič, saj ji je preferenčni glas namenilo le 744 volivcev. Če sta bili kandidaturi Marka Balažica in Tine Bregant za vodenje SLS pričakovani, pa je Nina Strah presenečenje. A v SLS že nekaj časa krožijo namigovanja, da naj bi bila kandidatka kroga ljudi v stranki, ki podpirajo Gregorčiča. Po nekaterih ocenah bi na kongresu lahko prepričala četrtino delegatov, favorita za drugi krog volitev pa naj bi vendarle bila Marko Balažic in Tina Bregant.

Sodelovanje s SDS ali tretji blok?

Kongres SLS bo dal tudi odgovore na politično usmeritev stranke pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Medtem ko Gregorčičevi podporniki v stranki navijajo za tesno sodelovanje SLS z največjo opozicijsko stranko SDS, Balažic favorizira povezovanje mlajše generacije desnosredinskih politikov v tako imenovani tretji blok. Gre za pobudo Nove Slovenije pod vodstvom Mateja Tonina, ki poskuša vzpostaviti tretji blok z Logarjevimi Demokrati, SLS in stranko Fokus. Nekatere interne meritve naj bi celo pokazale, da bi blok, če bi se povezal v koalicijo ali oblikoval skupno listo za volitve, lahko segel do okoli 25 odstotkov glasov.

»SLS je dovolj suverena stranka, da zna sama odločati o svojem predsedniku in ne potrebuje zunanjih vplivov,« pravi Balažic, ki meni, da so rezultati stranke na volitvah v zadnjih letih dvakrat boljši, kot so bili pri predhodnikih. »Bazen, ki ga lahko učinkovito nagovori SLS, je od 45.000 do 50.000 glasov,« ocenjuje predsednik SLS, ki sporoča, da v prvih strankinih vrstah ne morejo biti dvainsedemdesetletni župani in ne tisti, ki imajo slabe rezultate ali nedelujoče odbore v lokalni mreži ali so celo pravnomočno obsojeni.