Neomejen dostop | že od 9,99€
Dosedanja poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, Ferenc Horváth in Felice Žiža, sta dobila priložnost za ponovitev manadata. Po podatkih državne volilne komisije je Horváth prejel 58,32 odstotka glasov (1984), Žiža pa 60,86 odstotka (1098). Madžarska narodna skupnost ima okoli 5.600 volilnih upravičencev, pripadnikov italijanske manjšine pa je nekaj čez 2.800.
Horváth je že včeraj pozno zvečer, po 75 odstotkih preštetih glasov, izvedel, da se mu nasmiha nov mandat. Žiži pa je njegov protikandidat Maurizio Tremul danes zjutraj čestital za zmago in mu zaželel uspešno delo.
Horváthova izzivalca sta bila Otto Močnek, nekdanji podžupan Občine Lendava in svetovalec za gospodarstvo madžarske atašejke, in Mihael Kasaš, direktor lendavske občinske uprave. Volilno kampanjo pri obeh narodnih skupnostih so zaznamovale afere. Žiža je moral pojasnjevati svojo dvojno stalno prebivališče, ki ga je imel prijavljenega tako v Sloveniji kot v Italiji, kar je v nasprotju z zakonodajo. Horváth pa je po mnenju komisije za preprečevanje korupcije kršil predpise zaradi nezdružljivosti funkcij manjšinskega poslanca in predstavnika organizacije madžarske skupnosti, saj naj bi v eni vlogi podpisoval dogovore z vlado, v drugi pa sodeloval pri izvedbi posameznih projektov na terenu.
Horváth in Žiža sta pri prepričevanju volivcev poudarjala predvsem sadove njunega dela. Ta obsega prenovo koprske osnovne šole in gimnazije z italijanskim učnim jezikom, ocenjeno na 4,8 milijona evrov, in dogovorjen nakup palače Tarsia (za zdaj še sedež Primorskih novic) za potrebe Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti - v višini okoli milijona evrov. Horváth pa se lahko pohvali celo s 25 milijonov evrov vrednim državnim razvojnim programom za pomurske Madžare v prihodnjih petih letih (enako vreden je madžarski program za porabske Slovence).
Horváth upa, da bo korektno sodeloval tudi z novo vlado Roberta Goloba. Enako je za Radio Capodistria dejal Žiža.»Pričakujem, da bomo peljali naprej začete projekte, predvsem v smeri ohranitve madžarskega jezika in kulture ter razvoja širše skupnosti. Predvsem si želimo, da bi to okolje postalo privlačno za mlade, ki bi jih tako tu zadržali, da ne bi odhajali stran,« je poudaril madžarski predstavnik.
Žiža je menil, da se mu je obrestovala bližina, ki jo je ohranjal z volivci. Med njegovimi prihodnjimi cilji je osnovanje posebnega organa ali urada pri italijanski vladi v Rimu, ki bi skrbel za italijansko manjšino na način, kot je to urejeno v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu. Žiža je namreč poudaril, da so Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem edina avtohtona italijanska manjšina na svetu.
Predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Alberto Scheriani je ob tej priložnosti izpostavil, da zaradi nove vlade ne pričakujejo težav pri že dogovorjenem nakupu palače Tarsia.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji