Ob 9.30 uri so se ustavni sodniki sešli na seji, na kateri so pretresali pobudo Policijskega sindikata Slovenije, da je pogoj PC za del javne uprave v neskladju z ustavo. Odločali so tudi o predlogu za začasno zadržanje sporne vladne uredbe. Po naših podatkih pa so temu tudi sledili.

Za zdaj se za dobrih 30.000 javnih uslužbencev še nič ne spremeni in za njih še naprej velja pogoj PCT. Kot smo že poročali, so bili nekateri nadrejeni v veliki stiski, saj bi v nasprotnem primeru imeli velike težave z organizacijo dela, ker jih veliko pogoja PC ne izpolnjuje.

Kako napeta je trenutna situacija v državi zaradi ukrepov za zajezitev virusa, kaže tudi dejstvo, da je ustavno sodišče od jutra varovala posebna enota policije, saj se bojijo nasilnih protestov. Nekaj malega nasprotnikov pogoja PC in PCT se je pred ustavnih sodiščem zbralo že pred sejo.



Ustavni sodniki so imeli na dnevnem redu pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 10.a člena odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolelosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom sars-cov-2, ki v del javne uprave uvaja pogoj PC, ali je ta sploh skladen z ustavo in področnimi zakoni. Hkrati so predlagali tudi začasno zadržanje izvrševanja odloka, če ustavno sodišče do 1. oktobra, ko odlok začne veljati, dokončne odločitve ne bo sprejelo.



Ustavno sodišče je glede spornega odloka sicer prejelo več pobud, a je tokrat na vrsti pobuda Policijskega sindikata Slovenije, ki so jo spisali s pomočjo odvetniške pisarne Pirc Musar & Lemut Strle.

Odvetnica Nataša Pirc Musar je takšno odločitev ustavnega sodišča pričakovala. Odločitve, da začasno zadrži izvajanje odloka, je sicer vesela, a pravi, da se to, da mora o tako pomembnem vprašanju, ki se tiče človekovih pravic in svoboščin, odločati ustavno sodišče, niti ne bi smelo zgoditi. Sogovornica razume, da se vlada trudi in mora omejiti širjenje virusa, a je treba v pravni državi slediti pravilom, torej po potrebi sprejeti ali novelirati ustrezen zakon. Pravi, da politika ignorira celo navodilo ustavnega sodišča, da je treba ustrezno spremeniti zakon o nalezljivih boleznih.

Na odločitev sodišča se je odzval tudi notranji minister Aleš Hojs, ki je na tviterju zapisal, da sta bila »dva pravna strokovnjaka zopet v manjšini proti sedmim epidemiologom ustavnega sodišča«. Deveterica ustavnih sodnikov je namreč odlok zadržala s sedmimi glasovi za in dvema proti.



O spornem vladanju z odloki je pred dnevi za Delo spregovoril tudi odvetnik Mitja Pavčič. »Samo z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Ustava določa, da nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon. Zakon o nalezljivih boleznih ne določa, da bi se neka skupina ljudi, kot so zaposleni v organih državne uprave, morala cepiti, da bi s tem izpolnjevala pogoj za opravljanje zaposlitve. Zato je ustavno sporno, če vlada z odlokom predpisuje takšne obveznosti in posledice,« opozarja Pavčič.

Tako Pirc Musarjeva kot Pavčič poudarjata, da je naloga države, da zajezi virus in omogoči zdravo življenjsko okolje, četudi je za to treba izvesti obvezno cepljenje za celotno populacijo, a ne mimo pravil, sploh pa ne s tako nejasnimi in nelogičnimi razlagami. Spomnimo, da je bil eden od argumentov vlade, zakaj za del državne uprave velja pogoj PC, da bi bili s tem zgled drugim državljanom.



A je tudi profesor Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete opozoril, da takšen razlog gotovo ne more biti ustrezen argument, saj »mora javna uprava biti za zgled glede integritete, preprečevanja korupcije, zakonitega ravnanja in podobno, nikakor pa ne pri poseganju v človekove pravice«.