Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Pomoč za zdravstvene centre in najbolj ranljive

Slovenska karitas: V Bejrut je namenjena 100.000 evrov vredna pošiljka pomoči, s sodelovanjem podjetij, zdravniške zbornice in ministrstva.
Pošiljka materialne pomoči za Libanon, ki jo je Slovenska karitas pripravila v sodelovanju s partnerji iz javnega in zasebnega sektorja, je vredna več kot 100.000 evrov. FOTO: Jože Suhadolnik
Pošiljka materialne pomoči za Libanon, ki jo je Slovenska karitas pripravila v sodelovanju s partnerji iz javnega in zasebnega sektorja, je vredna več kot 100.000 evrov. FOTO: Jože Suhadolnik
30. 7. 2024 | 18:15
30. 7. 2024 | 18:28
5:52

V začetku avgusta bo z Brnika proti Bejrutu krenila pošiljka materialne pomoči, vredne več kot 100.000 evrov, ki jo je Slovenska karitas pripravila v sodelovanju s partnerji iz javnega in zasebnega sektorja, med njimi je tudi zdravniška zbornica. Odposlali jo bodo v okviru širšega triletnega humanitarnega projekta Opolnomočenje ranljivih žensk v Libanonu pred nasiljem zaradi spola, ki ga sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve.

Pošiljka 24 palet medicinskega, sanitetnega in zobozdravstvenega materiala, začetnega mleka za otroke, plenic za otroke in odrasle, higienskih pripomočkov in šolskih potrebščin bo namenjena zdravstvenim ustanovam ter ženskam, otrokom in starejšim.

»Libanon že nekaj let pesti kompleksna humanitarna kriza, ki je posledica finančnega kolapsa leta 2019, politično-gospodarske krize, eksplozije v Bejrutu, ki je povzročila 14 milijard evrov škode, covida in drugih dejavnikov. Država s prvotno nekaj več kot štirimi milijoni prebivalcev od leta 2011 gosti okoli dva milijona beguncev iz Sirije. Zelo so bili odvisni od ukrajinskega žita, zato jih je prizadela še vojna v Ukrajini, izraelsko-palestinski konflikt je prizadel tudi jug Libanona,« je Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas, naštela nekaj razlogov, ki so privedli do tega, da več kot 70 odstotkov Libanoncev živi pod pragom revščine, srednjega sloja tako rekoč ni več. Primanjkuje hrane, elektrike, goriva, zdravil, brezposelnost je velika, inflacija na letni ravni 100-odstotna, zaradi česar se je vrednost plač drastično zmanjšala.

»Zato je naša pomoč iz Slovenije več kot nujna. V projektu opolnomočenja je 800 žensk v regijah Nord in Akar, ki so žrtve nasilja zaradi spola. V sodelovanju s Caritas Libanon jim pomagamo z delavnicami, psihosocialno podporo, deležne so tudi večnamenske denarne pomoči za preživetje. Za žrtve nasilje Caritas Libanon poskrbi v varnem zavetišču, nudijo jim pravno pomoč in podporo z najemnino, da lažje preživijo, ko zapustijo zavetišče,« je Jana Lampe opisala del projekta, ki bo potekal do leta 2025, ministrstvo za zunanje zadeve pa ga je sofinanciralo s skoraj 310.000 evri. Pretresljive so zgodbe tako teh žensk kot otrok, med katerimi so mnogi morali opustiti šolanje, ker starši ne morejo plačati poti in potrebščin. Caritas Libanon jim omogoča šolske obroke, ki jih učenci pogosto odnesejo domov za mlajše brate in sestre.

»Ko gre za prehransko, zdravstveno in humanitarno krizo takih razsežnosti, kot je ta, ki že pet let traja v Libanonu, so ženske posebej izpostavljene, hkrati pa imajo glavno vlogo pri odpravi posledic. Posebej po eksploziji v bejrutskem pristanišču država ne najde poti iz spirale ekonomske, politične in socialne krize, kar je privedlo do katastrofalnih humanitarnih razmer, zaradi katerih 1,2 milijona ljudi vsak dan potrebuje pomoč. Slovenija je solidarna skladno s svojimi zmožnostmi in sposobnostmi,« je povzel Edvin Skrt, generalni direktor direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na ministrstvu za zunanje zadeve, in dodal, da si Slovenija tudi na drugih forumih prizadeva za stabilizacijo razmer v Libanonu. V zadnjih petih letih je država Libanonu namenila 3,5 milijona evrov človekoljubne pomoči prek agencij sistema OZN in domačih partnerjev, kot sta Mednarodni sklad za razminiranje (ITF) in Slovenska karitas.

Poleg podjetij Cargo-partner, Simps'S, Sanolabor, Medis, Škofijska karitas, Karitas Madžarske in posameznikov je prispevala tudi Zdravniška zbornica Slovenije. »Libanonska kriza je morda v zadnjem času pod mejo zaznavnosti javnosti in medijev, ampak zato ni nič manj huda in zlasti dolgotrajna. Sami poznamo situacijo tudi prek poročil kolegov zdravnikov iz drugih evropskih držav, ki sodelujejo v različnih humanitarnih misijah in begunskih taboriščih. Kolegom iz Libanona smo na daljavo ponudili pomoč pri strokovnih vprašanjih in zbrali nekaj sredstev, finančnih in v obliki opreme,« je navedla predsednica zbornice Bojana Beović. Posebej se je zahvalila Juretu Poglajnu, zobozdravniku iz humanitarnega društva Državljani sveta, ki se je neposredno povezal z zobozdravnikom v Libanonu, ki pomaga ljudem, ki si zobozdravstvene oskrbe ne morejo privoščiti. Tako je v pošiljki kar nekaj zobozdravniške opreme zanj oziroma za njegove paciente.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine