V nadaljevanju preberite:

V ponedeljek bo predsednica republike Nataša Pirc Musar na sprejemu gostila 16 novih slovenskih veleposlanikov, ki bodo začeli delati konec avgusta in na začetku septembra. To je ena najobsežnejših menjav v zgodovini slovenske diplomacije. Med novimi veleposlaniki so le karierni, ki so večinoma že bili na veleposlaniškem položaju, med njimi ni nobenega veleposlanika iz politične kvote.

V letošnji rotaciji na veleposlaniških položajih, ko se bo zamenjalo 16 vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev, tovrstnih politično profiliranih zgodb ni. Slovenija ima 44 veleposlaništev, sedem stalnih predstavništev, šest generalnih konzulatov in dva urada, kar pomeni, da letos nastajajo menjave na vrhu skoraj tretjine diplomatsko-konzularnih predstavništev.

»Ministrstvo za zunanje zadeve je bilo več let zanemarjeno, standardi za veleposlaniške funkcije so bili postavljeni prenizko. Pri kadrovanju na MZZ je imela politika vedno predolge roke in preveč široke možnosti. Karierni diplomati bi morali biti kreativni del slovenske družbe in slovenskih izobražencev, a te pojavnosti ni bilo opaziti, poleg tega tudi ni bila zaželena,« ob odhodu sedanjih veleposlanikov v tujino razmišlja Ivo Vajgl, predsednik kluba nekdanjih veleposlanikov.