Hojs bi policistom poenostavil izdajo plačilnih nalogov

Vlada je na današnji seji začela z obravnavo predloga zakona o debirokratizaciji, ki jo bo nadaljevala predvidoma na naslednji seji. Z njo naj bi poenostavili veljavne postopke in zmanjšali število državnih predpisov. Administrativne poenostavitve posegajo v 16 zakonov, med njimi tudi v zakon o prekrških. Z 18. členom zakona o debirokratizaciji bi vlada pospešila izdajanje plačilnih nalogov za prekrške. A strokovne službe, med njimi tudi vladna zakonodajna, že opozarjajo na nedoslednosti, ki bi lahko vodile do novih administrativnih zapletov ter posegov v pravice posameznikov. Postopke na sodiščih bi, kot opozarja eden od pravnikov, z novo uredbo celo podaljšali.

Predlagatelj zakona pojasnjuje, da postopek ugotavljanja prekrškov po drugem odstavku 57. člena ZP-1 pri policistih predstavlja veliko težavo, saj morajo poleg ugotavljanja elementov prekrška po posameznem materialnem predpisu po uradni dolžnosti skrbeti, da kršitelju zagotavljajo vse procesne pravice v obsegu in na način, ki jih določa zakon. Po novem bi zato policisti izdali plačilni nalog brez izjave kršitelja in brez opisa prekrška. Na ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da se je »podtaknjenec« v predlogu zakona o debirokratizaciji znašel na pobudo policije, podpira ga tudi notranji minister Aleš Hojs.



Z vidika kršenja pravic vpletenega v prekrškovni postopek se jim sprememba zakona ne zdi sporna: »Kršitelju je v primeru nestrinjanja na voljo zahteva za sodno varstvo, o kateri odloča sodišče. Ureditev bi tako postala bolj podobna ureditvi, kot jo imajo v naših sosednjih državah, na primer v Avstriji.« S spremembo zakona, kot so dodali, želijo predvsem bistveno razbremeniti delo policistov, s čimer bi se skrajšal tudi čas obravnave prekrškov, kar je po mnenju MNZ kot legitimen cilj prepoznalo tudi ustavno sodišče. Skopo določena vsebina plačilnega naloga v enostavnih zadevah namreč omogoča hitro in ekonomično odločanje »takoj na kraju prekrška«.

Polovično plačilo globe odpade

Pravnik Blaž Kovačič Mlinar meni, da omenjeni predlog nima zveze z željo po debirokratizaciji postopkov, saj je, kot je povedal, iz »obrazložitve možno razumeti, da gre predvsem za poenostavitve raznih prekrškovnih postopkov v zvezi s kršitvami ukrepov v zvezi z epidemijo, zaradi katerih ima policija očitno veliko dodatnega dela. Ker gre za ukrepe, ki večinoma posegajo v temeljne ustavne pravice posameznikov, je procesna pravičnost še toliko bolj pomembna. Sem gotovo spada tudi pravica kršitelja do izjave še pred odločitvijo o izdaji prekrškovne odločbe.«



Kovačič Mlinar še dodaja, da naknadna kontradiktornost oziroma pravica do izpodbijanja prekrškovne odločbe z zahtevo za sodno varstvo ne more ustrezno nadomestiti predhodne kontradiktornosti, saj mora kršitelj vlagati pravna sredstva in s tem izgubi tudi pravico do plačila polovice globe, če ne uspe. Poleg tega s takšnim postopkom nastanejo še dodatni stroški.

»V primeru množičnega vlaganja zahtev za sodno varstvo proti takšnim (neutemeljenim) odločbam pa se bodo postopki seveda še dodatno podaljšali (ne na policiji, pač pa na sodišču), kar bo povzročalo še dodatne sodne zaostanke. Zato bi s takšnimi zakonskimi rešitvami lahko dosegli celo nasproten namen, torej podaljševanje postopkov o prekrških,« pojasnjuje pravnik.

Na vprašanje, kako bodo po novem kršitelju zagotovljene procesne pravice, če bo lahko domnevni kršitelj svojo pravico zagovarjal šele na sodišču, torej za nazaj, na notranjem ministrstvu odgovarjajo: »Čeprav predlagana sprememba ZP-1 ne predvideva več predhodne kontradiktornosti, je kršiteljem pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave še vedno ustrezno varovana naknadno v postopku sodnega varstva. Opis dejanskega stanja se namreč sodišču posreduje kot posebna oblika procesnega gradiva, ki vsebuje vsaj navedbo dejstev in okoliščin, ki so znaki prekrška, po obliki pa je podoben odgovoru »nasprotne stranke« na pravno sredstvo, saj izhaja iz ocene prekrškovnega organa, da zahteva za sodno varstvo ni utemeljena (odločba ustavnega sodišča št. Up-319/10, U-I-63/10 z dne 20. 1. 2011).«