Podobnik za Toplaka na čelu SLS

Celje, Maribor – »Predstavniki druge stranke, ki niso člani SLS, so izrekli podporo Ludviku Toplaku za predsednika SLS. To je najmanj čudno,« komentira srečanje nekdanjih članov in dela sedanjega vodstva SLS v Bresternici pri Mariboru nekdanji predsednik stranke Marko Zidanšek. A izključena Marjan Podobnik in Franc Kangler, ki ne zavrača možnosti združitve svoje Nove ljudske stranke Slovenije s SLS, bi se ob »pravem predsedniku« vrnila. Ne le ona, tudi nekateri drugi.

V Bresternici je po Kanglerjevih besedah tudi Bojan Šrot omenil, da bi se lahko vrnil. Med približno 70 udeleženci srečanja je bilo kakšnih deset delegatov SLS za izredni kongres konec septembra. Na njem bo morala SLS izbrati novega predsednika. Do takrat združitve strank še ne bo in Kangler pravi, da bo vse odvisno od odločitev kongresa.

Za Primoža Jelševarja, ki po Zidanškovem odstopu vodi stranko do kongresa, mariborski sestanek ni sporen. Tudi ne, da je na njem Marjan Podobnik za bodočega predsednika SLS predlagal Toplaka: »To sem razumel kot nagovarjanje Toplaka h kandidaturi, čeprav menda o njej ne razmišlja več. Stranka ni prejela še nobenega predloga za predsednika.«

Jelševar zdaj poskuša doseči spravo med različnimi skupinami in linijami v stranki ter tistimi, ki jih v SLS ni več. »Notranje razprtije so 15 let pestile stranko in ji škodovale. Prvo srečanju sem sklical v Novem mestu, imeli smo nekaj neformalnih pogovorov in izkazalo se je, da je bil problem pomanjkanje dialoga. Na klavzuro stranke v Goriščnici so na moje povabilo prišli tudi nekdanji predsedniki Janez in Marjan Podobnik, Franc Bogovič in Zidanšek. Pomembno je, da SLS dobi vodstvo, ki bo kar najbolj povezovalno,« razmišlja Jelševar.

A Zidanšek si kaj takega težko predstavlja: »Če želi kdo vplivati na sestavo vodstva SLS, bi pričakoval, da se prej v stranko včlani. Člani SLS danes ne razmišljajo o preteklosti in Francu Kanglerju ali Marjanu Podobniku, tudi o Bojanu Šrotu ne. Podobnik je bil izključen, izključeni Kangler ima svojo stranko, tudi Šrot ustanavlja svojo, v isti sapi pa hočejo, da bi SLS vodil 76-letni Toplak, ki sicer je član SLS. Ljudje zunaj stranke na odločitve kongresa ne morejo vplivati.«

 

Kangler pa pravi: »Nekdanji aktivni člani in tudi drugi ugotavljajo, da država potrebuje močno SLS. Kongres SLS podpiram v tem, da bo izbral predsednika, ki bo združeval, ne pa izključeval kakor Radovan Žerjav in Marko Zidanšek.«

Marjan Podobnik meni, da bo izredni kongres zadnja priložnost za preporod SLS: »Zato sem se kljub krivični izključitvi odločil, da poskušam po najboljših močeh pomagati pri povezovanju različnih skupin sedanjih in nekdanjih nosilcev odgovornih funkcij SLS in drugih članov ter simpatizerjev. Osebno ne bom kandidiral za nobeno funkcijo.«

Marjan Podobnik je še dodal, da se je po pogovorih z Jelševarjem in Bogovičem ter srečanju v Bresternici odločil, da pošlje prijavnico za včlanitev v SLS in obrazložitev. Nekdanje člane, ki so protestno izstopili po njegovi izključitvi, pa je pozval, da storijo enako: »Da bodo, so me izmed bolj znanih že obvestili Janez Podobnik, Peter Klasinc, Franc Pukšič, Marija Ribič in Janez Ribič.«

Marjan Podobnik celo napoveduje, da bi SLS ob preseganju zamer in pod vodstvom Ludvika Toplaka in skupine sedanjih, nekdanjih ter novih uglednih članov lahko v štirih letih ponovila in presegla volilni rezultat iz leta 1996.

Ker začasni in nekdanji predsednik SLS Jelševar in Zidanšek ne razmišljata enako, smo Jelševarja vprašali, ali SLS sploh podpira Zidanška pri napovedani županski kandidaturi v Celju. »Za to se je odločil mestni odbor SLS Celje in po statutu SLS to velja. SLS je prav zato močna stranka v Evropi, ker lokalni odbori odločajo avtonomno,« je povedal. Do morebitne Toplakove kandidature se Jelševar ne opredeljuje, ne zavrača pa tudi možnosti, da bi sam prevzel poln mandat, a dodaja: »Upam, da bom našel boljšega kandidata in mi tega ne bo treba.«