Podcenjeno delo v gozdu

Kočevje – V podjetju Slovenski državni gozdovi (SiDG), kjer so lani posekali 1,3 milijona kubičnih metrov lesa in so imeli 11,4 milijona evrov čistega dobička, eno najtežjih in najnevarnejših del, sečnjo in spravilo lesa, oddajajo tudi za neverjetnih devet evrov za kubični meter. »To ni nič drugega kot izkoriščanje ljudi. Mi smo tovarne invalidov,« pravi izvajalec SiDG, ki želi ostati neimenovan.

Te dni je bil končan eden od razpisov SiDG za oddajo sečnje in spravila lesa na Postojnskem, kjer je samostojni podjetnik M. J. dobil posel za posek 1444 kubičnih metrov iglavcev in listavcev po ceni 8,8 evra za kubični meter. »Tega ni mogoče opraviti po tako nizki ceni, če se ne varčuje pri varnosti, opremi, strojih in na ljudeh,« pravi neimenovani izvajalec. Opozarja, da so se cene del v gozdu opazno znižale v času koncesionarjev, še dodatno znižanje pa se je zgodilo z ustanovitvijo državnega podjetja SiDG, ki se hvali s svojo uspešnostjo. Lani so ustvarili 66 milijonov evrov prihodkov in 11,4 milijona evrov čistega dobička.



Po oceni neimenovanega vira, enega izmed 120 do 130 izvajalcev, ki se redno prijavljajo na razpise SiDG, so prenizke cene ne samo za klasično sečnjo – devet evrov –, ampak tudi za strojno sečnjo, ki jo oddajo za 13 ali 14 evrov ter sečnjo z žičnico, za katero SiDG plača 28 ali 29 evrov. »Za klasično sečnjo bi bila realna cena od 18 do 20 evrov, za strojno 20 evrov in za žičnično 33 evrov ali več, ker je teren lahko tako nedostopen in težak, da je realna cena tudi 45 evrov,« pravi neimenovani vir.
 

Osem evrov za kubični meter

»Zgolj 13 odstotkov količin smo oddali v izvajanje sečnje in spravila po ceni do 12 evrov za kubični meter, glavnino oziroma 62 odstotkov količin po ceni od 12 do 20 evrov za kubični meter in 25 odstotkov količin po ceni nad 20 evrov za kubični meter,« pravijo na SiDG. Po njihovem mnenju so nizke cene prej izjema kot pravilo: »Najnižja cena lani je znašala osem evrov za kubični meter za količino zgolj 132,24 kubičnega metra gozdnih lesnih sortimentov. V vrednosti od osem do deset evrov za kubični meter je bilo lani podpisanih zgolj 32 od skupaj 1291 pogodb, teh 32 pogodb za 34.581 kubičnih metrov je bilo podpisanih z devetimi izvajalci, od tega 16 pogodb samo z enim izvajalcem.«



Cene so odvisne od dogajanja na trgu, opozarjajo. Leta 2018, ko je bila obsežna sanitarna sečnja in je bilo povpraševanje večje, je bila cena višja kot v letih z manjšim obsegom sečnje. Cene se razlikujejo tudi po poslovnih enotah, saj so nižje na lažje dostopnih območjih – Postojna, Kočevska, Ljubljana –, kjer je mogoča strojna sečnja, višje pa na mariborskem območju, kjer so v državnih gozdovih najtežji tereni in je tudi delež žičniškega spravila največji.



Pred približno mesecem dni so izvajalci SiDG ustanovili gospodarsko interesno združenje, ki ima 30 članov, računajo pa, da se bo število gotovo povečalo. Postati želijo sogovornik SiDG glede cen sečnje in spravila, hkrati pa želijo dopolnitve okvirnega sporazuma (za leti 2020–2021), ki poleg zakona o javnem naročanju – nekaznovanost, plačane obveznosti in podobno – opredeljuje, kaj vse mora izvajalec izpolnjevati, da se lahko prijavi na razpis: mora biti opremljen za delo v gozdu, imeti ustrezne kadre, imeti delavce poklicno zavarovane …



»Sistem je treba spremeniti tako, da edino in odločilno merilo za izbor najugodnejšega ponudnika – izvajalci se prijavljamo na razpise SiDG – ne bo najnižja cena za kubični meter, kot zdaj določa zakonodaja o javnem naročanju,« pravi neimenovani izvajalec. SiDG zdaj v primeru, da je ponudba nenavadno nizka v primerjavi s cenami na trgu ali obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, lahko od ponudnika zahteva, da pojasni ceno.



V SiDG pravijo, da se zavedajo, da je treba sedanji sistem oddaje del zunanjim izvajalcem dopolniti. Z Gozdarskim inštitutom Slovenije so zato začeli dopolnjevati merila, ki jih bodo vključili v prihodnji sistem javnega naročanja. »Pred uvedbo dodatnih meril morajo biti dopolnjena tudi pravila vlade, ki nam predpisujejo način naročanja storitev v državnih gozdovih,« pravijo v SiDG.
 

Dodatna merila

Dr. Nike Krajnc z oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inštituta Slovenije, ki sodeluje pri dopolnjevanju meril, pa opozarja, da je sedanji način izbire izvajalca, kjer je odločilna cena, zelo slab način: »Izvajalce sili v nižanje cen. Če pa je ekonomičnost takega dela, ki velja za eno najtežjih, edino merilo, je to dolgoročno gotovo zelo nezdravo.«



Od leta 2016, razloži, se je število izvajalcev za sečnjo in spravilo lesa zelo povečalo, zato zdaj obstaja, po ocenah, več kot 1500 večinoma malih podjetij. Razmišljajo, da bi pravila spremenili tako, da del ne bi oddajali le po najnižjih cenah, ampak bi upoštevali dodatna merila, kot je upoštevanje vnaprej določenih rokov in kakovost opravljenega dela. Ni tako redko, da izvajalci del v gozdu ne opravijo dobro. »Problemi so na obeh straneh,« pravi Nike Krajnc.