Letne pravice se podaljšajo brez oddaje vloge

Začetek šolske leta je obdobje, ko so centri za socialno delo (CSD) posebej obremenjeni z izdajanjem odločb, saj se številnim družinam iztečejo letne pravice za otroški dodatek, subvencije za malice in kosila, državne štipendije ter znižano plačilo vrtca. Samo tisti, ki bodo prvič uveljavljali te pravice, morajo oddati vlogo zanje, vsem, ki so jih imeli že doslej, pa jih centri za socialno delo podaljšujejo po uradni dolžnosti.

Do začetka avgusta sta, po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), potekli 90.302 odločbi za letne pravice. Pri vseh teh bodo centri za socialno delo preverili izpolnjevanje pogojev za podaljšanje pravic po uradni dolžnosti in upravičencem poslali odločbo ali informativni izračun. Ob spremembi števila družinskih članov, statusa učenca, dijaka ali študenta, vrste periodičnega dohodka pa morajo upravičenci centrom za socialno delo to sporočiti.



Vlogo na predpisanem obrazcu, v papirni ali elektronski obliki, pa morajo oddati tisti, ki doslej niso imeli otroškega dodatka, državne štipendije ali otroka v vrtcu. Rok za izdajo odločbe je dva meseca.

Za subvencijo malice in kosila ni treba oddajati posebnih prošenj, saj šole pri izdaji položnice za šolsko prehrano upoštevajo podatke o dohodninskem razredu družine iz veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji, otrok pa mora biti prijavljen na malico ali/in kosilo. Posebno vlogo za subvencijo malice oziroma kosila vloži le družina, ki nima veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji.

Subvencija, ki je v višini cene malice, pripada osnovnošolcem iz družin, ki so uvrščene do 5. dohodkovnega razreda za otroški dodatek, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 563 evrov. Do brezplačnega kosila pa so upravičeni učenci iz družin v 1., 2. in 3. dohodkovnem razredu, z manj kot 382 evrov mesečnega dohodka na osebo. Pri šolski prehrani torej ni različnih višin subvencij v sorazmerju z materialnim položajem družin, temveč je meja, pod katero se ne plača nič in nad katero se plača polna cena.



Drugače pa velja za dijake, saj je za tiste z do 446 evrov mesečnega dohodka (4. razred otroškega dodatka) malica brezplačna, če je družinski mesečni dohodek od 446 do 563 evrov, pripada srednješolcu subvencija v višini 70 odstotkov cene malice, če je med 563 in 680 evri (5. in 6. dohodkovni razred), pa 40 odstotkov cene malice.

Vse več informativnih izračunov

Od 1. julija centri za socialno delo za podaljševanje letnih pravic izdajajo tudi informativne izračune, s katerim se začasno odloči o upravičenosti do pravice, njeni višini in obdobju prejemanja. Razlika med odločbo in informativnim izračunom je, kot pojasnjujejo na ministrstvu, v tem, da se odločba šteje za dokončno odločitev, zoper katero lahko stranka vloži pritožbo v 15 dneh od vročitve, informativni izračun pa se šteje za začasno odločitev, zoper katero ima stranka v 15 dneh od vročitve možnost ugovora, če ugotovi, da so zajeti podatki napačni.



Če ni ugovora, se informativni izračun šteje za dokončno odločbo. Če posameznik ne bo ugovarjal zoper informativni izračun, ne bo imel pravice do pritožbe. Kdor bo ugovarjal, pa se bo lahko tudi pritožil. »Izdaja informativnega izračuna pomeni, da bo stranki lahko pravica priznana prej, centri za socialno delo bodo razbremenjeni 'ročnega' odločanja o podaljšanju vlog, s čimer bodo imeli več časa za strokovno delo s strankami,« prednosti poudarjajo pri MDDSZ.

Vloge obvezne za mesečne pravice

Ne glede na vse poenostavitve, ki jih pristojni poskušajo vzpostaviti pri letnih pravicah, pa se ni kaj dosti spremenilo pri uveljavljanju mesečnih pravic iz javnih sredstev. Prosilci za denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, subvencijo najemnine, oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev, prispevek k plačilu družinskega pomočnika morajo, kot doslej, oddati vlogo, in to ne le, ko zaprosijo prvič, temveč tudi za vsako podaljševanje.

Če bo državni zbor potrdil spremembe zakonodaje, ki jih je pripravila vlada, se bo to spremenilo za prejemnike varstvenega dodatka – ker gre za starejše od 63 let (ženske) oziroma 65 let (moški) in ni pričakovati izboljšanja njihovega materialnega položaja, je predlog, da bi se jim pravica, po tem, ko jim je priznana, podaljševala avtomatično.



Število upravičencev do varstvenega dodatka od leta 2016, ko ni več vračljiv iz zapustnikovega premoženja, vztrajno raste. Pri denarni socialni pomoči pa je med junijem in julijem število prejemnikov padlo s 109.087 na 94.300 – poglavitni razlog za razliko poznavalci vidijo v tem, da se je med obdobjem epidemije upravičenost avtomatično podaljševala in da se premoženje ni upoštevalo pri izpolnjevanju pogojev, možno pa je tudi, da marsikdo, ki je še naprej upravičen, ni bil pozoren, da mora ponovno oddati prošnjo.