Podaljšanje nadomestila plač in mobilna aplikacija

Vlada je na nedeljski seji določila besedilo predloga zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 in ga pošilja v sprejem DZ. Predlog ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo podaljšuje do 31. julija, predvideva tudi vzpostavitev mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi.

Predlog zakona, ki naj bi ga DZ obravnaval po nujnem postopku, spreminja in dopolnjuje začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju dela, delovnih razmerij, štipendij in socialnega varstva.



Med drugim podaljšuje trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija. Ob tem določa, da lahko vlada ukrep pred njegovih iztekom s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra.

Namen predloga zakona je tudi blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti. Predlog zakona tako delodajalcem omogoča uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere, delavci pa bodo upravičeni do nadomestila plače, pri čemer bo višina nadomestila odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.
 

Delavec ima pravico do nadomestila plače

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje in zaradi tega ne more opravljati dela, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile.

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene.

Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal največ za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje. V primeru odrejene karantene bo izplačano nadomestilo plače v celoti bremenilo državo. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene lahko sicer traja najdlje do 30. septembra, je zapisano v sporočilu po nedeljski seji vlade, ki se je zavlekla pozno v noč.


 

Namen aplikacije je obveščanje uporabnikov

Za namene preprečevanja širjenja koronavirusa predlog zakona predvideva tudi vzpostavitev in zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje oseb o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije bo odgovorno ministrstvo, pristojno za javno upravo.

Namestitev in uporaba aplikacije bosta prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko je oseba potrjeno pozitivna na virus oziroma ji je bila odrejena karantena - v teh primerih si mora oseba (če je uporabnik ustreznega pametnega telefona) mobilno aplikacijo obvezno namestiti tako, da se lahko vanjo vnese naključno kodo.



Namen aplikacije je obveščanje uporabnikov, da obstaja nevarnost za okužbo, ker so bili v bližini drugega uporabnika z isto mobilno aplikacijo, ki je okužen oziroma mu je bila odrejena karantena, s priporočilom, da v primeru očitnih simptomov takoj vzpostavi telefonski stik z izbranim osebnim zdravnikom ali službo nujne medicinske pomoči.

Mobilna aplikacija pri tem ne bo smela omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in njegovih drugih osebnih podatkov. Glede na navedeno pri uporabi ne bo šlo za obdelavo osebnih podatkov, je zapisano v sporočilu po seji.
 

Predlog zakona nadomešča sredine novele

Predlog zakona določa tudi začasne ukrepe za omilitev posledic epidemije z zagotovitvijo sredstev za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo v javni mreži. Med drugim določa, da vlada v roku enega meseca od uveljavitve predloga zakona sprejme uredbo, s katero se podrobneje predpiše metodologija ocenjevanja potreb, pogojev in postopek dodelitve javnih sredstev, in sicer za obdobje dveh let.

Predlog zakona sicer nadomešča v sredo na vladi sprejeti predlog novele tretjega protikoronskega zakona. Z novim zakonom je vlada rešila postopkovno zagato, ki je nastala, ker je LMŠ že pred tem v postopek v DZ vložila svoj predlog novele tretjega protikoronskega zakona (z njo predlaga univerzalni dohodek za tri mesece), kar bi pomenilo, da bi moral DZ prej obravnavati novelo LMŠ in predlog vladne novele ne bi mogel biti sprejet pravočasno, to je do začetka julija.