Pod Vršičem se tkejo rusko-slovenske niti

Kranjska Gora – »V stoletju obstoja Ruske kapelice pod Vršičem so pihali različni vetrovi, spreminjale so se meje, pojavljale in izginjale so države, a odnos Slovencev do kapelice in do ruskega naroda se ni spremenil, tudi zato se je spletla tako močna tradicija z neprecenljivim pomenom,« je simbolno vrednost Ruske kapelice, ki bo v soboto gostila že 28. spominsko slovesnost, pred leti ocenil ruski veleposlanik Doku Zavgajev.

Društvo Slovenija Rusija

Na junijskem zasedanju medvladne rusko-slovenske komisije sta obe strani poudarjali pomembnost gospodarskega sodelovanja med državama, ki se odraža tudi v tem, da se je krivulja obsega blagovne menjave po večletnem padcu lani ponovno obrnila navzgor. Vendar pa Rusije in Slovenije ne povezujejo zgolj gospodarske niti, temveč med drugim tudi zgodovina. Ruska kapelica pod Vršičem je kraj pietete in spomina na trpljenje ruskih ujetnikov med prvo svetovno vojno. Tradicija srečevanj se je ohranjala med obema vojnama, nato pa znova zaživela v 60. letih in po zaslugi Društva Slovenija Rusija dobila svež veter v jadra po slovenski osamosvojitvi. Zasebna pobuda Saše Slavca je prerasla v pomembna državna srečanja, ki – v sodelovanju z ruskim veleposlaništvom in občino Kranjska Gora – tradicionalno potekajo zadnji julijski konec tedna.

Putin in Medvedjev

Slovesnosti ob kapelici se vsako leto udeležujejo tudi visoki predstavniki obeh držav – leta 2015, denimo, takratni premier Dmitrij Medvedjev, leto pozneje, ob praznovanju stoletnice postavitve kapelice, predsednik Vladimir Putin. Letos bo vodja ruske delegacije minister za digitalni razvoj, zveze in množične komunikacije Konstantin Noskov, ki je bil govornik že tudi lani, ko je ton slovesnosti dajal spomin na stoletnico konca prve svetovne vojne. »Ruska kapelica je kraj, ki globoko gane slehernega Rusa, ki tu začuti povezavo med stoletji, prejšnjimi in prihodnjimi generacijami. Preživela je vse kataklizme v Evropi, ko so propadale države in nastajale nove, ko so se premikale meje med državami. Ruska kapelica poziva k ohranjanju zgodovinskega spomina, naukov iz preteklosti ne smemo prezreti,« je lani poudaril Noskov, ki bo v letu dni že tretjič na obisku v Sloveniji.

Stoletnica univerze

Letošnje slovesnosti (začela se bo ob 10. uri, ob 12.30 pa se bo dogajanje tradicionalno preselilo v šotor v središču Kranjske Gore) se bo udeležila tudi delegacija Ruske pravoslavne cerkve pod vodstvom predsednika Sinodalnega oddelka za mladino, škofa Istrinskega Serafima, spremljal jo bo mešani pevski zbor Sanktpeterburške duhovne akademije, ki bo v okviru dogodka izvedel tudi koncerta v Kranjski Gori in Ljubljani. Častni pokrovitelj slovesnosti in slavnostni govornik bo sicer predsednik državnega zbora Dejan Židan, zbrane bo nagovoril tudi rektor ljubljanske univerze Igor Papič, saj bo dogodek ponovno minil v znamenju obletnic – tokrat stoletnice obstoja univerze, ki so jo pomagali postaviti tudi številni prebegli ruski profesorji, med njimi ekonomist Aleksandr Bilimovič, pravnik Jevgenij Spektorski, zdravnik in kemik Jevgen Kanski, ki so pomembno vplivali na razvoj slovenskega visokega šolstva.