Pod traso ceste ni nobenega aktivnega rova

Velenje – Medtem ko na ministrstvu za okolje in prostor pripravljajo odgovor na tožbo okoljevarstvenega združenja Rovo proti izdaji gradbenega dovoljenja za prva dela na severnem delu tretje osi pri Gaberkah, so se oglasili iz Premogovnika Velenje. Sporočili so, da gradnji tretje osi čez del njihovega pridobivalnega območja ne nasprotujejo.

Združenje Rovo se je za tožbo na upravno sodišče odločilo, ker »upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni pridobil geomehanskega elaborata od investitorja Darsa in pisnega zagotovila koncesionarja Premogovnika Velenje, da z zadevnim posegom v rudniški prostor ne bo onemogočeno izkoriščanje mineralnih surovin. Upravni organ ni zagotovil niti sodelovanja ministrstva, pristojnega za rudarstvo,« piše v tožbi, v kateri Rovo predlaga odpravo gradbenega dovoljenja oziroma njegovo ničnost in začasno odredbo, da Dars ustavi vse dejavnosti na območju.

Iz Premogovnika so sporočili, da so bili ves čas aktivno vključeni v umeščanje tretje razvojne osi v prostor in da so sodelovali tako z načrtovalci trase kot z lokalno skupnostjo in državo. »Del trase v manjšem delu poteka znotraj pridobivalnega prostora, vendar na območju, kjer ne pričakujemo večjih premikov terena zaradi odkopavanja premoga. Pod predvideno traso ni nobenega aktivnega rova in nikjer na območju trase z geomehanskega stališča ni poslabšana situacija zaradi rudarjenja,« so pojasnili. Spomnili so, da so s soglasjem k državnemu prostorskemu načrtu potrdili gradnjo ceste in da ne bi bilo sprejemljivo, da bi temu nasprotovali šele v postopku faze izdaje gradbenega dovoljenja.
 

Mesta ne morejo razdeliti

Na Mestni občini Velenje so prepričani, da »napadeno« gradbeno dovoljenje ne posega v pravice in pravne koristi združenja Rovo, ampak gre za zlonamerno preprečevanje napredka in gospodarskega razvoja občine. Odzvali so se tudi na pomisleke, da trasa med Šentrupertom in Velenjem ni najboljša ter da bi bilo cesto bolje speljati med Arjo vasjo in Velenjem. A je ta za Velenje nesprejemljiva iz več razlogov: mesto bi razdelili na dva dela, Koroška in Šaleška dolina pa bi med gradnjo za več let obtičali v prometnem kolapsu.

Z ministrstva za infrastrukturo so sporočili, da je dolžnost ministra, da upošteva vsako mnenje, posebno v primeru tako velikega projekta, kot je tretja razvojna os. »Konkretnega primera ne moremo komentirati, ker je gradbeno dovoljenje izdalo drugo ministrstvo. Vsekakor pa si želimo, da zaradi tega ne bo dodatnih zamud pri projektu in gradnji tega dela tretje osi, zato deležnike pozivamo, naj ravnajo odgovorno. Tretjo razvojno os potrebujemo. Smo dovolj bogata država, da Korošcem in Belokranjcem lahko omogočimo normalno mobilnost. Ob tej priložnosti bi želeli poudariti, da bo nekoč treba narediti ključni rez in pospešiti postopke umeščanja v prostor, postopke javnega naročanja in postopke izdaje gradbenih dovoljenj,« so sklenili na ministrstvu za infrastrukturo.
 

Politizacija projektnih in tehničnih rešitev

Gregor Ficko, eden največjih poznavalcev prometne infrastrukture in prometne politike v Sloveniji, pojasnjuje, da v demokratično razvitih sistemih država velike prometne infrastrukturne projekte izvede v soglasju s predstavniki stroke. »Tam se zato projektne in tehnične rešitve redko politizirajo, kot smo temu priča pri nas, ko v resnici ne gre za željo oblasti ali posameznega dela politike, da bi prihranila kakšen evro, ampak preprosto za to, da ena stran drugi dokazuje (pri tem je vseeno, v katero smer političnega pola poteka takšno dokazovanje), kako so njene rešitve slabe in škodljive za državo in davkoplačevalce ter jih je zato treba ustaviti in preprečiti,« pravi Ficko.



»Seveda pa se je zgodilo in od tod mogoče izvira del nezaupanja, da je država preslišala oziroma namerno ignorirala povsem legitimna strokovna opozorila o posameznih rešitvah ali drugih, predvsem ekonomskih problemih, ki so bili zaznani med izvajanjem projekta. Najbolj znan tak projekt je gotovo Teš 6,« še pove.



Morebitne nove analize tras na odseku med Šentrupertom in Velenjem, ki ga v celoti podpira, ga ne skrbijo. Po njegovem mnenju se ne bodo našle prometne, okoljske, gospodarske, ekonomske in projektno-tehnične rešitve, ki bi bistveno odstopale od sprejete, poleg tega si ne predstavlja, da bi kdo prevzel odgovornost in razveljavil sedanji državni prostorski načrt, časovnico načrtovanja odseka zavrtel osem let v preteklost in porabil še nekaj dodatnih sto milijonov evrov. »Upam si trditi, da ne poznam človeka, ki bi v Sloveniji to storil,« pravi Ficko in doda, da idealnega poteka daljinske infrastrukture ni.