Po stagnaciji bolj vedre napovedi za evropsko gospodarstvo

Po lanski stagnaciji sta višja rast od pričakovane na začetku letošnjega leta in zniževanje inflacije podlaga za krepitev gospodarstva, ocenjuje evropska komisija v spomladanski napovedi gospodarskih gibanj na stari celini.

V primerjavi z zimsko napovedjo so spremembe majhne. Za območje z evrom letos ohranjajo napoved rasti v višini 0,8 odstotka BDP, za prihodnje leto pa so jo znižali z 1,5 na 1,4 odstotka. V Nemčiji bo letos rast z 0,1 odstotka pičla, bo se pa prihodnje leto zvišala na odstotek. BDP se je lani v območju evra in EU zvišal le za 0,4 odstotka.

Nadpovprečna gibanja v Sloveniji

Slovenija bo po napovedi Bruslja ohranila rast, višjo od povprečja v območju z evrom in EU. Za letos so jo zvišali z 1,9 na 2,3 odstotka, za leto 2025 pa rahlo znižali z 2,7 na 2,6 odstotka. Rast BDP v Sloveniji je lani znašala 1,6 odstotka.

IMF: Slovenija bo do 2029 po razvitosti glede na kupno moč prehitela Italijo

Kot ugotavljajo analitiki evropske komisije, se je lani v Sloveniji pokazala odpornost domačega povpraševanja. Gradbene investicije so se povečale za skoraj 25 odstotkov. Močno se je krepila zaposlenost, tudi plače so se realno zvišale. V lanskem zadnjem četrtletju se je rast okrepila, delno zaradi začetka obnove po poplavah, pišejo v Bruslju.    

Rast domače potrošnje naj bi se na podlagi rasti zaposlenosti in višjih plač nadaljevala. Javne naložbe bodo ostale močne zaradi pričakovanih dejavnosti v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Napovedujejo tudi rast zasebnih naložb, vključno z vlaganji v stroje in opremo.

Rast zaposlenosti s tujimi delavci

S prihodom tujih delavcev naj bi se zaposlenost letos in prihodnje leto zvišala za 0,6 odstotka. Stopnja brezposelnosti bo ostala stabilna pri 3,6 odstotka. Po močni lanski rasti plač, ki je znašala 11,8 odstotka, naj bi se te letos zvišale za 6,1 in prihodnje leto za 2,4 odstotka. Inflacija bo po projekciji letos padla na 2,8 odstotka. K temu naj bi znatno pripomogla cenejša energija.

Sloveniji za letos napovedujejo 2,3-odstotno gospodarsko rast

Javnofinančni primanjkljaj naj bi se po lanskih 2,5 odstotka letos zvišal na 2,8 odstotka BDP. Izdatki bodo večji z indeksacijo socialnih transferjev in javnimi naložbami, tudi za odpravljanje posledic poplav. Skoraj v celoti bodo odpravljene podpore za zmanjševanje posledic visokih cen energije.

Geopolitična tveganja za evropsko gospodarstvo

Tudi na ravni območja z evrom in celotne EU se bo rast krepila z večjo zasebno potrošnjo in realno rastjo plač. Rast naložb pa bo z negativnim ciklom stanovanjske gradnje slabela. Na trgih pričakujejo bolj postopno zniževanje obresti, kot so napovedovali pozimi, opozarjajo v Bruslju. A posojilni pogoji se bodo izboljševali. Inflacija v območju z evrom bo že letos padla na 2,5 odstotka.

V Bruslju opozarjajo na precejšnje negotovosti in geopolitične napetosti, ki utegnejo vplivati na gospodarska gibanja: predvsem ruska agresija na Ukrajino in konflikt na Bližnjem vzhodu. Tudi vztrajanje inflacije v ZDA bi lahko vodilo k nadaljnjemu odlašanju pri zniževanju obrestnih mer.

Izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis poziva vlade k spodbujanju konkurenčnosti. FOTO: Johanna Geron/Reuters

Tveganje so tudi podnebne spremembe

»V nestabilnem okolju je bistveno, da uporabimo vse razpoložljive vzvode za spodbujanje odpornosti in konkurenčnosti,« je dejal izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Vlade bi se po njegovem mnenju morale odločiti za reforme, ki spodbujajo rast, in naložbe v kombinaciji s preudarno fiskalno politiko, da znižajo raven dolga.

Za več naložb bi morale tudi odpraviti čezmejne ovire in končati vzpostavljanje unije kapitalskih trgov. Dombrovskis je pozval tudi k nadaljevanju modela odprte trgovine in sklepanju trgovinskih sporazumov s partnerji po svetu. V Evropi utegne manjša nagnjenost k varčevanju spodbuditi potrošnjo. V Bruslju pa opozarjajo na tveganja, povezana s podnebnimi spremembami.