Po projekcijah IJS nas čakajo črni tedni

Slovenci smo v torek dosegli nov žalostni rekord v bitki proti covidu-19: od 7772 testiranj s PCR-testi je bilo na novi koronavirus pozitivnih 3456 ali le nekaj manj kot 45 odstotkov izvidov. Največ okuženih v enem dnevu doslej je bilo 5. januarja letos - 3428. A po najnovejših, danes objavljenih projekcijah Instituta Jožef Stefan (IJS) sodeč, se številke še ne bodo ustavile … Nasprotno.

Naslednji tedni bodo v znamenju še več sprejemov v bolnišnice – nekatere že omejujejo obiske -, še več napotitev na intenzivne oddelke, še več smrti. Teh je bilo doslej po podatkih Sledilnika covid 4784. Ta torek je umrlo osemnajst ljudi, kar je približno toliko kot proti koncu lanskega oktobra, v bolnišnicah je 670 ljudi, od teh 159 v intenzivni negi. Glede na projekcije bomo predvidoma že naslednji teden presegli maksimalne kapacitete enot intenzivne terapije, to je 191 covidnih bolnikov, napoveduje dr. Matjaž Leskovar, višji znanstveni sodelavec IJS. »Kaj se zgodi potem, ko zmanjka zdravstvenega osebja za oskrbovanje bolnikov, si raje ne predstavljam,« dodaja.

Na IJS zaradi te projekcije pozivajo ljudi k cepljenju, ki je še vedno najučinkovitejši ukrep za obvladovanje epidemije, saj »pomembno zmanjša verjetnost za okužbo in težji potek bolezni.« Ocenjeno reprodukcijsko število je približno R=1,2, kar pomeni, da smo še vedno v temno rdeči fazi.

So na IJS ta strašljivi novi rekord pričakovali tako hitro? Kot pravi dr. Leskovar, so v epidemiji zadeve na populacijski ravni precej predvidljive, medtem ko je na ravni posameznika mogoče govoriti le o verjetnosti: »Določen delež okuženih potrebuje s časovnim zamikom bolnišnično zdravljenje, obravnavo v enotah intenzivne terapije ali umre. Glede na to, da imamo v zadnjem obdobju zelo veliko potrjeno okuženih, je bilo pričakovati, da bo s časovnim zamikom tudi število umrlih veliko. In ker epidemija raste, bomo ta žalosten rekord v naslednjem obdobju verjetno celo presegli.« Kot še ugotavlja, obolevajo predvsem necepljeni.

»Vsak se bo prej ali slej okužil«

»Glede na to, da je različica delta zelo kužna, se bo vsak prej ko slej okužil,« napoveduje Leskovar. Ker je to nov virus, ki ga naš imunski sistem še ne pozna, je le-tega po njegovem smiselno »pred prvim srečanjem z virusom natrenirati s pomočjo cepljenja«. Sicer pa dr. Leskovar težko razume, da se tako velik delež populacije ne želi cepiti, kajti tveganja zaradi covida so bistveno večja kot zaradi cepljenja. Prav tako obžaluje, da nekateri kljub številnim poljudnim zapisom o problematiki epidemije ter prognozam covida še vedno ne verjamejo v cepiva in da »dojemajo vse skupaj tako drugače, da ne prideš niti do tiste točke, ko bi lahko začeli konstruktivno razpravljati«.

Z vsemi odmerki cepiva je pri nas cepljenih 1.120.575 ljudi, kar je dobrih 53 odstotkov prebivalstva.

Kaj pa kratki lockdown?

Ali bi torej kratkotrajni popolni lockdown države pomagal k zajezitvi širjenja koronavirusa? Bi bilo deset dni dovolj? »Zaradi prekuževanja se bodo krivulje pozitivnih testov predvidoma obrnile navzdol čez približno deset dni, to je, preden bi lockdown sploh lahko pokazal učinek,« odgovarja Leskovar in pojasnjuje: »Od okužbe do hospitalizacije v enoti intenzivne terapije pretečejo skoraj trije tedni, tako da tudi če bi že danes uspeli zmanjšati okuževanje, bi zasedenost enot intenzivne terapije še toliko časa naraščala, maksimalne kapacitete pa bi bile presežene že prej. Kratkotrajni lockdown bi le za kratek čas zmanjšal okuževanje in vprašanje je, koliko bi bil učinkovit, glede na to, da že imamo pravilo PCT, ki deluje kot neke vrste lockdown, če se dosledno izvaja.«

Kaj pa odpovedi martinovanj, ki se vrstijo v teh dneh? Ali lahko z njimi pomembneje zajezimo širjenje zloveščega virusa? Če bi se pravilo PCT in ostali ukrepi dosledno izvajali, je prepričan Leskovar, bi epidemijo uspeli obvladovati ob odprti družbi: »Najbolj učinkovit ukrep za obvladovanje epidemije pa je cepljenje, saj pomembno zmanjša verjetnost za okužbo in težji potek bolezni.«