Jutri bo 260 odvetnikov po državi nudilo brezplačne pravne nasvete

Curia pauperibus clasta est, sodišče je za siromake zaprto, pravi latinski pregovor. V Sloveniji smo ga pogovorno nadgradili v rek Če nimaš denarja, se ne pravdaj. To vse sicer drži, a takšno razmišljanje je daleč od civiliziranega sveta, v katerem naj bi bila solidarnost ena od temeljnih vrednot. Pustiti tudi na pravosodnem robu tiste, ki zaradi slabega finančnega položaja ne morejo uresničevati pravice do sodnega varstva, pa je daleč od moderne družbe.

Nobena skrivnost ni, da tako sodni kot odvetniški stroški lahko dosežejo vrtoglave vsote. V kazenskem postopku, v katerem so zagrožene višje zaporne kazni, se to ureja s tem, da imajo obtoženci zagovornika po uradni dolžnosti, njegove stroške, pa naj bodo še tako visoki, plača državni proračun.

Enako so celo obsojeni oproščeni stroškov kazenskega postopka, če so brez premoženja ali bi takšno plačilo lahko ogrozilo njihovo preživljanje. Prav tako imamo že vrsto let vpeljan mehanizem brezplačne pravne pomoči (BPP), ki je temelj uresničevanja pravice do sodnega varstva za tiste, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogli uresničevati. Takšna pomoč gre tudi v smeri sodnega varstva po načelu enakopravnosti.

Svoja vrata jih bo odprlo 260

Še korak naprej proti pravičnejši družbi je bil narejen na pobudo odvetniške zbornice. V ponedeljek bodo tako že dvanajstič izpeljali dan odvetniške pravne pomoči pro bono​. Vse mogoče pravne nasvete bo po državi dajalo 260 odvetnikov, tako tistih iz večjih odvetniških družb kot samostojnih.

»Odvetniki, ki sodelujejo v akciji, bodo brezplačno pravno pomoč zagotavljali v svoji pisarni, po telefonu, po elektronski pošti ali prek videokonference. Odvetniki želimo v okviru dneva pro bono​ pomagati predvsem tistim, ki pravno pomoč najbolj potrebujejo, pa si zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne upajo prestopiti praga odvetniških pisarn,« nam je pojasnil predsednik zbornice Janez Starman.

Kot pravi, bi radi s to akcijo tudi približali ljudem poslanstvo odvetniškega poklica kot dela pravosodja. »Razmišljanje nekaterih, da iščejo pravna mnenja pri raznih svetovalcih, espejih, ki niso odvetniki, ali kar na spletu, kjer mnenja niso preverjena, je namreč lahko zelo nevarno in dražje, kot če bi se takoj, ko se težava pojavi, obrnili na odvetnika. Če nekoga boli zob, gre k zobozdravniku, za pravne zadeve pa je pravi naslov odvetnik, ne pa vsevedni sosed, kolega ali spletni brskalnik.« Kot še pravi, v primeru, da se zgodi napaka pri izvajanju pravnih storitev, stranka ne sme biti prikrajšana. Če se stranka obrne na odvetnika, je tudi s tega vidika varnejša, saj je vsak odvetnik obvezno zavarovan za škodo, ki bi utegnila nastati stranki zaradi opravljanja odvetniškega poklica. Tega pa ni mogoče trditi za spletna mnenja in različne svetovalce, ki niso odvetniki.

Starman poudarja, da »ob dnevu pro bono lahko dobi brezplačno pravno pomoč glede pravnega nasveta tudi nekdo, ki je finančno šibkejši, a ni upravičen do brezplačne pravne pomoči«. Da je ta oblika koristna predvsem za tiste, ki sicer ne dobijo brezplačne pravne pomoči, meni tudi odvetnik Marko Makuc.

FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

»Po mojem mnenju so dnevi odvetniške pomoči pro bono vsekakor zelo smiselni, saj še vedno veliko ljudi ne ve, da so upravičeni do brezplačne pravne pomoči. Prav tako je ta dan bistveno lažje priti do odvetnika kakor prek brezplačne pravne pomoči, povrhu pa to praviloma dodelijo za sodne postopke, redkeje za pravna mnenja oziroma sestanke,« je poudaril.

V preteklih letih so se stranke nanj največkrat obrnile s pravnimi vprašanji, povezanimi z dedovanjem, delitvijo premoženja, družinskimi in delovnopravnimi težavami. »Večinoma so ljudje potrebovali samo osnovne pravne nasvete oziroma pojasnila, kdaj se je treba zadev lotiti in kako, tako da je dejansko v glavnem šlo za zbiranje osnovnih in splošnih informacij, nekaj pa je bilo tudi strank s konkretnimi pravnimi težavami, ki so zahtevale uvedbo postopka ali je ta že potekal. Nekatere sem napotil na BPP in so jih zastopali še naprej v postopkih, nekaterim pa sem enako svetoval, da so se prek BPP obrnili na druge kolege, saj se ne ukvarjamo vsi odvetniki z vsemi področji,« je sklenil Makuc.

Izigravanje pravne dobrote

Ljubljanski odvetnik, ki ne želi biti imenovan, pa ima o dnevu pro bono mešane občutke. Po eni strani zagovarja solidarnost in pomoč šibkejšim, toda po njegovih izkušnjah iz preteklih let so po nasvet prišle večinoma »bolj problematične stranke, ki so bile zaradi izkrivljenega pogleda na pravo pri drugih odvetnikih nezadovoljne, večkrat se je tudi izkazalo, da so za isto stvar že izkoristile brezplačno pravno pomoč, a se sodni spor ni izšel po njihovih željah oziroma načrtih. Za vse pa so na koncu krivile odvetnike oziroma po njihovem prepričanju slab sodni sistem.«

Sogovornik meni, da je sistem brezplačne pravne pomoči dovolj široko zastavljen, da do nje lahko pridejo vsi, ki si sodnih ali odvetniških stroškov sicer ne bi mogli privoščiti. »Pravzaprav so večkrat tisti, ki so brez dohodkov oziroma prejemajo samo socialne transferje, v prednosti pred tistimi, ki imajo nizke dohodke, saj ti praviloma ne padejo v kvoto brezplačne pravne pomoči, visokih sodnih in odvetniških stroškov pa si seveda prav tako ne morejo privoščiti. Tako se dogaja, da nekdo brez dohodkov izigrava BPP kot pravno dobroto države in sproža razne postopke proti tistemu, ki je prav tako na socialnem robu, a mora vse te stroške sam plačati. Četudi slednji nazadnje na sodišču uspe, pa 'zmagovalna stran' od nasprotne stroškov tako ali tako ne more izterjati, saj ji nimajo česa vzeti,« je kritičen.

Rast življenjskih stroškov zaradi energetske krize vpliva tudi na pravno varstvo ljudi, saj je to marsikomu vse težje dostopno. V službi za brezplačno pravno pomoč na ljubljanskem okrožnem sodišču sicer težko že zdaj objektivno ocenijo, ali so sedanje razmere vplivale na povečanje števila prošenj za BPP. »Iz elektronskega vpisnika izhaja, da smo na Okrožnem sodišču v Ljubljani leta 2019, torej pred epidemijo nalezljive bolezni, prejeli 3427 prošenj za dodelitev BPP. Leta 2020 smo prejeli 3376 prošenj, lani pa 3646. Letos smo do 14. decembra prejeli 3159 prošenj, predvidevamo, da jih bomo do konca leta 3300 in da se bo učinek višanja življenjskih stroškov na število prejetih prošenj pokazal šele prihodnje leto,« so nam sporočili.

Največ prošenj za kazenske zadeve

Do BPP je upravičena stranka, katere mesečni dohodek oziroma dohodek na družinskega člana ne presega minimalnega dohodka, njegovo premoženje oziroma premoženje družine ne sme presegati zneska 20.250 evrov. Pri tem seveda upoštevajo tudi finančne okoliščine. Na primer, stranka ima lahko višje dohodke od predpisanih, a hkrati višje stroške od celotnih prihodkov, denimo za domsko oskrbo, potem je prav tako upravičena do BPP. Vsebinsko pa upoštevajo tudi okoliščine, da mora biti zadeva, za katero stranka zaprosi, smiselna oziroma biti mora vsaj verjetno, da bo prosilec z zahtevo uspel.

Na sodišču pojasnjujejo, da prošnjo za BPP lahko vložite le v pisni obliki na predpisanem obrazcu. Če imate težave pri izpolnjevanju, vam bodo zaposleni v službi za brezplačno pravno pomoč pomagali pravilno izpolniti celotno vlogo. Služba za BPP preuči vlogo in finančno stanje ter odloči, ali je prosilec upravičen do pravne pomoči in v kolikšni meri.

Prednost je tudi, da si stranka lahko sama izbere odvetnika, dodelitev ne gre nujno po nekem zaporedju. »Pri izbranem odvetniku preverite, ali izvaja brezplačno pravno pomoč. Če ga ne izberete, ga določi služba po abecednem redu s seznama odvetnikov, ki izvajajo BPP,« svetujejo na okrožnem sodišču. Po letošnji statistiki je bilo do konca novembra največ prošenj za BPP v kazenskih zadevah (4211), sledijo pravdne (4189) in družinske (3965).

Toda upravičenca do BPP na koncu lahko preseneti vračilo stroškov. Običajno se to zgodi v pravdnih oziroma premoženjskih sporih ali pri dedovanju. »Stranka mora stroške za brezplačno pravno pomoč največkrat vrniti, če uspe v postopku in prejme premoženje – včasih pa tudi, če ne uspe v postopku in ne prejme premoženja, vendar se je njen materialni položaj po enem letu od pravnomočno končanega postopka toliko izboljšal, da ne bi več izpolnjevala materialnih kriterijev za dodelitev,« opozarjajo na sodišču.

Če strokovna služba ugotovi, da so podatki o materialnem položaju prosilca ali njegove družine, ki so jih na podlagi zakona dolžni dati prosilec in druge osebe, neresnični, velja, da je bila dodeljena pomoč neupravičena. Hkrati z odločbo prosilcu izrečejo tudi prepoved dodelitve BPP v nadaljnjih šestih mesecih.

V nasprotju z dnevom brezplačne odvetniške pomoči pro bono, ko gredo stroški pravne pomoči in svetovanja v breme odvetnikov, se BPP porazdeli med vse davkoplačevalce. Lani je šlo v ta namen iz proračuna 1,34 milijona evrov, leta 2017, denimo, pa nekaj manj kot 918.000.