Po blaginji otrok blizu bogatim

Ljubljana – Položaj otrok v Sloveniji se je med krizo poslabšal, a manj kot v primerljivih državah. Ali so sedanji ukrepi resornega ministrstva učinkoviti, bo v prihodnosti pokazal indeks blaginje otrok, ki so ga pripravili na inštitutu za socialno varstvo (IRSSV) za celovitejši vpogled v življenje otrok v 27 državah.

Slovenija se je po indeksu blaginje otrok uvrstila na 6. mesto, skupaj s Švedsko, v družbo držav s precej višjim BDP. Podatek velja za leto 2014, pristojni pa zagotavljajo, da so statistike za poznejša leta še spodbudnejše. Indeks blaginje otrok, ki je novost v slovenskem in mednarodnem prostoru, so na IRSSV razvili v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Unicefom. Na enostaven in analitičen način omogoča spremljanje trendov in sprememb kakovosti življenja otrok skozi čas, po različnih področjih in med različnimi skupinami, za učinkovitejše prepoznavanje problemov na posameznih družbenih področjih in pripravo ustreznejših javnih politik.



Indeks ponazarja kompleksen družbeni problem z eno samo vrednostjo oziroma vrednostmi za vsak element indeksa. Sestavljen je iz 31 kazalnikov, ki so jih normirali, izračunali pa za 27 evropskih držav za dve časovni točki, in sicer leti 2010 in 2014. Podatke so zbrali iz več baz (Eurostat, HBSC, World Development Indicators, OECD, PISA, WHO, ESPD).

Pri obravnavi konteksta so upoštevali različne kazalnike, od povprečnega razpoložljivega dohodka otrok, stopnje tveganja revščine otrok v gospodinjstvih z nizki delovno intenzivnostjo do Ginijevega koeficienta, BDP, indeksa človekovega razvoja in indeksa družbenega napredka.

Kako živijo slovenski otroci?

Blaginja otrok se je v Sloveniji med letoma 2010 in 2014 izboljšala, med 27 državami je napredovala za dve mesti. Deklice so bile v boljšem položaju kot dečki. Po področjih je bilo leta 2014 za otroke pri nas najbolje poskrbljeno na področju družinskih in vrstniških odnosov ter izobraževanja (glede obojega na 6. mestu), najšibkejša točka sta vedenje in tveganje (17. mesto), velik padec pa so zaznali v materialni blaginji (s 7. na 11. mesto), napredek pa na področju nastanitev in okolja (s 16. na 12. mesto) ter zdravja in varnosti (z 8. na 7. mesto). Subjektivna ocena blaginje je bila višja v primerjavi z drugimi državami.

Pri dečkih se je v štirih letih zelo poslabšala materialna blaginja, izboljšalo pa se je izobraževanje, pri deklicah pa so največje znižanje blaginje zaznali pri zdravju.

Po posameznih kazalnikih so se otroci v Sloveniji najbolje uvrstili pri stopnji najstniških nosečnosti (1. mesto), znanstveni pismenosti na testih PISA (3. mesto) in umrljivosti dojenčkov (2. mesto). Na spodnjem delu lestvice pa so glede dnevnega uživanja zajtrka (27. mesto), čezmerne telesne teže (25. mesto), uživanja prepovedanih drog, pretepanja otrok in stopnje samomorilnosti (20. mesto). Dečki dosegajo slabše rezultate od deklic pri velikem številu kazalnikov.

Zaradi omejenosti na raziskovalne podatke ni bilo mogoče posneti aktualnega stanja, a na IRSSV upajo, da bodo lahko pridobili več uporabnih podatkov za Slovenijo z manjšim časovnim zamikom.