Četudi je politično ozračje naelektreno že od izbruha epidemije in prvega vala epidemije, ko je na premierski stolček spet sedel
Janez Janša, je v zadnjih dneh premier znova dvignil veliko prahu.
Pismo, ki ga je poslal v Bruselj, še
vedno odmeva v Sloveniji in tudi po svetu – od njega so se že takoj distancirale tudi koalicijske partnerice.
Opozicijske stranke so sicer danes zahtevale sklic nujne seje odbora DZ, saj menijo, da so stališča Janeza Janše »v nasprotju s strateškimi usmeritvami zunanje politike in slabšajo ugled Slovenije«.
Premier Janša se je v večernem pogovoru za
Televizijo Slovenija, kjer je bila sicer v ospredju tema o uspešnosti vlade v boju z epidemijo, med drugim dodal nekaj pojasnil tudi glede pisma Bruslju, v katerem se je zavzel za vrnitev k julijskemu dogovoru o finančnem okvirju za spopad z epidemijo. »Pismo se je kritiziralo, ni pa bila predstavljena njegova vsebina. V njem se nisem postavljal na nobeno stran, šlo je za poziv k skupnemu reševanju. Nismo napovedali veta, ker to je tudi blokiranje – stališče evropskega parlamenta je blokiranje, Slovenija pa išče rešitve, tudi v krogu, ki se o tem odloča, smo prepoznani kot tisti, ki se trudimo.« Janša je bil kritičen do medijske interpretacije, saj da so bili lahko tisti, ki so spremljali le tovrstne interpretacije, zavedeni. »Tisti, ki EU poznajo bolje, vedo, ga gre za občutljive stvari, treba je najti kompromis. Če nekdo misli, da lahko neko državo prisilimo, da bo glasovala za instrument, ki bo deloval proti njej, se moti.« Janša se tudi ne strinja, da imata Poljska in Madžarska težave s spoštovanjem vladavine prava, zaradi česar je evropska komisija proti njima sprožila postopek.
Dodal je, da situacija po Evropi ni vedno takšna, kot se jo prikazuje v medijih. »Realnost vedno zmaga, Slovenija ni Madžarska in nikoli ne bo, sem pa proti demoniziranju Poljske in Madžarske, ker ni koristno, ampak kratkovidno. Zdaj moramo pristati na kompromis, ker mi potrebujemo sredstva.«
O tem, da ga prav zaradi pisma mnogi postavljajo ob bok Madžarski, je povedal, da so mediji na Madžarskem in na Poljskem bolj uravnoteženi, glede vladnega in njegovega osebnega komuniciranja pa je dejal, da kakšna napaka pri komuniciranju morda izvira tudi iz pomanjkanja časa, je ocenil. Na očitke, da je epidemijo razglasil prek twitterja, pa je dejal, da je pomembno ljudi čim prej obvestiti o neki odločitvi. »Ne vem, zakaj to koga tako moti,« je dodal.
Prav tako se mu ne zdi, da bi imelo njegovo tvitanje o tem, da je Joe Biden eden izmed najšibkejših predsednikov, nobenih (negativnih) vplivov na odnose z ZDA. »S tem, kako bo to vplivalo na odnose, se ukvarjate samo vi, to ne skrbi nikogar v Ameriki. Vedno, ko sem bil predsednik vlade, so bili odnosi z ZDA zelo dobri.«
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Janša: Zdaj lahko vidimo luč na koncu predora
Janša je glede aktualne epidemiološke situacije povedal, da vlada ni bila presenečena, saj so vedeli, da bo drugi, hladni val hujši kot spomladanski. Nekateri ukrepi, ki so bili sprejeti v zadnjem tednu, bodo rezultate pokazali šele kasneje, vsekakor pa nas po njegovih besedah čaka še kar nekaj težkih tednov, »da ne bomo iz drugega vala prišli v tretji val«. Premier je dodal, da je situacija zdaj drugačna, ker epidemijo poznamo bolje, potrjeni sta dve cepivi in po njegovem zdaj lahko vidimo luč na koncu predora. »Postelj je desetkrat več, pripravljeni smo bolje, seveda bi se pa lahko vedno bolje pripravili, a včasih nas kritizirajo, da z ukrepi prehitevamo, drugič, da ukrepamo prepozno.« Ukrepali so glede na stroko, ne le slovensko, kot je zatrdil Janša in dodal, da tudi druge evropske države ob podobnih časih sprejemajo podobne ukrepe. Dodal je, da je danes drugače tudi zato, ker so skladišča polna, zaščitne opreme pa je dovolj.
»Največja zamuda je bila pri šolah«
Janša je sicer priznal, da je vlada v boju z epidemijo delala tudi napake, saj so delali »od prvega dne, kapacitete so bile skromne, mogoče je bilo kaj sprejeto prehitro in pretirano, ampak večjih napak nisem zasledil.« Kot največjo napako v drugem valu je izpostavil šole – saj nas je prav to stalo kar nekaj okužb. Podatki so kasneje pokazali, da je število okužb v vzgoji in izobraževanju še enkrat višje od povprečja v državi. Kot eno večjih napak je ocenil odločitev, da v vrtcih in v prvi triadi ni bilo treba nositi mask, saj nas je tisti teden stal kakšnih 30 odstotkov okužb, ki jih imamo danes, je poudaril. »Mi smo takrat, ko smo uvedli maske, sledili italijanskemu zgledu, ta je predpisala maske od šestega leta naprej, ko smo mi naredili enako, smo dobivali pozive ravnateljev …« Pojasnil je, da bodo prioriteta vlade, ko obvladamo drugi val, vrtci in šole, ampak ob strogih ukrepih, »če bomo to sposobni, verjamem, da bodo lahko šole odprli tudi, ko bo grozil tretji val«.
En teden šole lahko nadomestimo poleti, teden dni zdravstva ne moremo nadomestiti, šole – seveda ob številnih negativnih posledicah – lahko zaustavimo, zdravstva ne, je bil jasen Janša.
Janša je dejal, da je odpiranje šol prioriteta, a ob strogih ukrepih. FOTO: Jure Eržen/Delo
Janša je dejal, da je bil problem samo gibanje okuženih v hladnem valu. »Bilo je poletje, turizem, zabave v Zrčah, Vodicah, ta virus smo uvozili v Slovenijo, vendar se to še ni čutilo, ker mlajša generacija virus preboleva drugače, potem so šli mladi na zabave, okužbe so se prenašale tudi na aktivno srednjo generacijo. Nato se je začela šola, okužbe so se razširile …« Epidemiologi niso mogli slediti okužbam, saj številni mladi niso hoteli povedati, kjer so bili, prav ta odnos mlade populacije je povzročil del širjenja okužb. Kot je dodal, ukrepi ne morejo delovati, če jih ne spoštuje vsak deseti prebivalec. »Če vsak deseti ne nosi maske oziroma 200.000 ljudi, če to preslikamo na slovensko populacijo, lahko vsi ostali delajo še tako odgovorno, pridemo do rezultatov, kakršne imamo danes.«
Pogovor voditeljev opozicijskih strank: Tanje Fajon, Luke Mesca, Alenke Bratušek in Marjana Šarca, ki je sledil Janševemu pogovoru na nacionalni televiziji, je bil že od samega začetka oster do Janeza Janše in njegove vlade. Šarec je dejal, da je bilo v njegovemu govoru veliko hipokrizije, pozval pa je tudi k spremembi vladnega komuniciranja. Do tega je bila kritična tudi Fajonova, saj da je bilo prav zaradi slabe komunikacije veliko zmede, denimo v šolstvu. Meni, da je Janšev problem, da vedno želi najti krivca, če neki ukrepi niso učinkoviti, denimo protestnike. Mesec je dejal, da ko posluša Janšo, ne ve, ali živita v isti državi. Premier vidi luč na koncu predora, stanje pa je v resnici zelo slabo. Bratuškova pa je poudarila, da je problem predvsem v tem, da Janša ljudi deli na prvo- in drugorazredne, saj da za nekatere ukrepi veljajo, za druge pa ne.
Zelo zaskrbljeni so tudi zaradi pisma Bruslju, ki – četudi izraža Janševo mnenje – deluje, kot da gre za stališče Slovenije. Fajonova je dejala, da se v Bruslju škoda že čuti, saj nas uvršča ob bok državam, ki sta problematični: Poljski in Madžarski. Bratuškova pa je dejala, da je s tem Slovenija izgubila, saj bi lahko bilo predsedovanje EU plus za našo državo, s takim načinom pa si je Janša zaprl vrata.
Tanja Fajon, Marjan šarec, Alenka Bratušek in Luka Mesec. FOTO: Blaž Samec/Delo
Komentarji