Piranski župan zanika, da bi bil Mussolini njihov častni občan

Po ogorčenju, da je občinski svet italijanske Gorice, ki je v začetku tedna odločal o odvzemu naziva častnega meščana Benitu Mussoliniju – in ga zavrnil –, se je izkazalo, da italijanski fašistični diktator uživa enako priznanje tudi v eni od slovenskih občin – v Piranu. Vendar, ali ta dokument danes sploh še velja? V Piranu pravijo, da ne.

Slovenci smo z razočaranjem gledali na to, kar so večinsko sklenili goriški svetniki. Nova Gorica in Gorica bosta prihodnje leto postali čezmejna evropska prestolnica kulture, ki cilja na povezovanje in preseganje preteklih razlik, zato je bilo marsikomu argumente goriškega župana Rodolfa Ziberne, da ni razloga za »brisanje zgodovine«, težko razumeti. A je za presenečenje poskrbel filozof in publicist Boris Vezjak, ki je opozoril na pred nekaj tedni objavljeni članek v Primorskih novicah, v katerem je pojasnjeno, da je Benito Mussolini tudi – piranski častni meščan.

»Na to zanimivost me je opozoril že moj predhodnik Marjan Rožac in sem se odločil, da bom ob stoletnici zadevo predstavil javnosti,« razlaga Matej Muženič iz Pokrajinskega muzeja Koper. Sogovornik je zadolžen za dokumentacijo s področja sociale in zdravstva, obenem pa skrbi tudi za piransko enoto arhiva.

Telegram poslali dučeju

»Obdobje pod Kraljevino Italijo je v tej škatli in zahteva še natančnejšo ureditev in analizo,« pokaže. Porjavela listina z datumom 21. maj 1924, dokazuje, da so takratni Pirančani, s prvopodpisanim prefekturnim komisarjem Francescom Lugnanijem, od občine zahtevali podelitev častnega naziva Mussoliniju. Naslednja dva dokumenta, ki nam ju predoči, pa sta sklep, ki je sledil, in telegramsko obvestilo dučeju v Rim. »Glede na to, da je bil tudi v Gorici sprejet tak sklep istega leta, je mogoče predvidevati, da je šlo za nekakšno širšo akcijo po vsej Kraljevini Italiji. To se je dogajalo, ko je fašizem dosegel svojo kulminacijo, in sicer eno leto po znamenitem pohodu na Rim. V pobudi je obrazloženo, da želijo s tem dejanjem zaznamovati devet let od italijanske napovedi vojne Avstriji, a gre verjetno le za formalno razlago,« navede. Po njegovem vedenju dokument ni bil preklican.

Telegram, ki so ga Pirančani pred stotimi leti poslali Benitu Mussoliniju. FOTO: Pokrajinski arhiv Koper

Na vprašanje, ali bi tak dokument lahko našli tudi v Kopru ali Izoli, pa odvrne, da bi bilo zaradi obsežnosti starega in še ne povsem raziskanega gradiva to možno. Glede na zgodovinske dogodke, ko je Koper, Izolo in Piran po vojni množično zapustilo prevladujoče italijansko prebivalstvo, in ločnico s preteklostjo, ki jo je pomenila vzpostavitev najprej cone B Svobodnega tržaškega ozemlja in nato, po letu 1954, priključitev Jugoslaviji, bi težko današnjim Pirančanom kar koli v zvezi s tem očitali. Pri tem še pove, da je nekdanji piranski občinski ljudski odbor leta 1962 podelil naziv častnega meščana tudi takratnemu jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu - Titu.

Kaj je Pirančanom zdaj storiti?

»Zagotovo bi se moral sestati piranski občini svet in se od tega priznanja ne samo distancirati, pač pa ga tudi obsoditi – najprej morda v obliki deklaracije, pozneje pa sprožiti tudi postopek za uradni odvzem,« meni Franco Juri, direktor piranskega pomorskega muzeja Sergeja Mašere. Kot opozori, pa se je ob lanskem poskusu italijanskega senata, ki je želel odvzeti častni naziv Titu, zataknilo pri zakonodaji, saj se je izkazalo, da tovrstno posthumno dejanje ni mogoče.

Piranski sklep o podelitvi naziva častnega meščana Benitu Mussoliniju. FOTO: Pokrajinski arhiv Koper

Pravnik Aleksij Mužina pa poudari, da se je treba najprej vprašati, ali omenjeni častni naziv danes sploh še velja. »Razlika med piranskim in goriškim primerom je že na prvi pogled ta, da je Republika Italija pravna naslednica Kraljevine Italije, medtem ko je za slovensko ozemlje zgodba drugačna. Piran je po letu 1943, ko ni več spadal pod Italijo, prešel najprej pod nemški rajh, nato pod Svobodno tržaško ozemlje, Jugoslavijo, in šele potem pod Slovenijo, veljavnost vseh prejšnjih pravnih aktov pa se ni avtomatsko prenašala naprej,« pojasni. Po njegovih besedah bi morala občina eventualno v zvezi s tem sprožiti ugotovitveni postopek na državni ravni.

Arhivist Matej Muženič s piransko dokumentacijo za obdobje Kraljevine Italije. FOTO: Nataša Čepar/Delo

In kaj pravi piranski župan Andrej Korenika? »Benito Mussolini ni častni občan Pirana. Vsaj ne te občine, ki jo jaz vodim in ki je nastala leta 1994,« odgovarja. Dodaja še, da imajo štiri častne občane: Nina Spinellija, Polono Senčar, Dragana Sakana in Borisa Podrecco. Sklepa, ki ne obstaja, pa ne morejo preklicati. »Mi smo multikulturni, dvojezični, celo večjezični in ideje Benita Mussolinija so umrle skupaj z njim, ali morda še prej,« je pristavil.