Iz ljubljanskega zdravstvenega doma Bežigrad odhajata dva pediatra, naslednikov pa za zdaj nimajo, so te dni poročali mediji. Kot je razvidno na spletni zdravstvenega doma, z 31. avgustom delo zaključujeta Tanja Javh in Nik Beseničar, tako bo brez zdravnika ostalo skupno okoli 2500 otrok in mladostnikov ter nekaj čez 600 odraslih.  V ZD Bežigrad sicer ostaja še šest pediatrov za predšolske otroke in ena zdravnica za šolske otroke in mladino, pomaga pa jim tudi upokojena zdravnica. Omenjena zdravnika sta se zaposlila v gospodarski družbi, kot je v današnji izjavi za medije povedala predstojnica bežigrajske enote Anja Zidanšek. 

Odrasli pri pediatrih, številni otroci in šole pa brez

»Zavedamo se stiske otrok in mladostnikov v teh okoliščinah, hkrati pa je to zadrega za zaposlene. Zelo aktivno iščemo nov  kader, opravljamo razgovore in objavljamo razpise. V teh tednih čakamo na odgovor dveh zdravnic specialistk, oktobra predvidevamo zaposlitev še ene zdravnice, ki že ima nekaj izkušenj z delom v pediatrični ambulanti,« je povedala Anja Zidanšek.

Delo bodo do prihoda novega kadra organizirali tako, da bo čim bolj kakovostno in varno za paciente, je zagotovila, v tem času bodo zanje poskrbeli šolska zdravnica, ki ostaja v bežigrajski enoti, in navzoči pediatri, pri sistematskih pregledih si bodo pomagali z upokojenimi zdravniki, specializanti pediatrije in morda z zdravniki iz drugih enot ZD Ljubljana, čeprav so vsi zelo zasedeni, je še dejala Anja Zidanšek. Odrasle paciente omenjenih dveh zdravnikov bodo preusmerili v ambulanto za neopredeljene. 

Približno polovica starejših od 55 let

O razmerah v pediatriji je predstojnica bežigrajskega zdravstvenega doma dejala, da imajo težave že več let. V ljubljanski regiji je vse več prebivalcev, hkrati pa upada interes zdravnikov za zaposlitev. »V našem zdravstvenem domu imamo 45 zdravnikov specialistov pediatrije, ki lahko opredeljujejo, a glavnina že presega mejo. Razmere so tudi posledica preteklih let, ko smo sprejeli veliko otrok iz sosednjih občin.«

V njihovem ZD je približno polovica pediatrov tudi starejših od 55 let, zato bodo v naslednjih letih težko nadomestili upokojitve. »Ta hip bi lahko že takoj zaposlili devet specialistov pediatrije, tako velik je problem.«

Eno od rešitev vidi v večjem povezovanju med primarno in sekundarno ravnijo, zlasti da bi lahko več pomagali specializanti pediatrije. Prav tako meni, da bi lahko bolj enakomerno obremenili zdravnike, ki delajo pri zasebnikih, pri dežurstvih.

Pediatrinja v enoti Moste - Polje Marija Burnik pa je poudarila, da je pediatrov primanjkuje po vsej državi. V preteklih letih se je to morda čutilo predvsem na obrobju države, kjer pediatra marsikje sploh nimajo oziroma jih je zelo malo in opravljajo delo dveh ali celo treh. »V mestih do nedavnega ni bilo čutiti pomanjkanja, predvsem zato ker je v zdravstveni enoti več zdravnikov in je lažje zagotoviti nadomeščanje.« Z vse več odhodi zdravnikov nastajajo tudi v mestih vse večje težave.

»Konkretno v Ljubljani je težava zaradi predčasnih odhodov zdravnikov, torej pred upokojitvijo, zlasti zaradi preobremenjenosti in težavnih delovnih razmer v pediatrični nujni pomoči. V to dežurno ambulanto namreč prihaja vse več otrok, za katere starši ocenijo, da je njihovo stanje nujno. Ko jim sestra in pozneje še zdravnik ali zdravnica povedo, da ni tako, pa tega nočejo sprejeti.« Pred nedavnim je to privedlo do nasilnega dogodka, ki pa ni edini, je še poudarila.

Dežurna ambulanta je dodatno obremenjena z otroki iz sosednjih občin. Poleg tega je starostna sestava pediatrov takšna, da jih dežura vse manj, drugi pa so zato še bolj obremenjeni. 

Polovico časa se ukvarjajo s pacienti, polovico pa s papirji

V mesta se ljudje tudi ves čas priseljujejo in še en vzrok je navedla, zakaj je težje priti do pediatrov: to so vse bolj kompleksne obravnave otrok. Vse več je, kot je dejala, otrok z motnjami v razvoju, več posebnih socialnih okoliščin, v šolski problematiki pa so vse večje stiske na področju duševnega zdravja mladostnikov. »Ker ZZZS te obravnava kot zelo zdravo populacijo z malo kompleksnimi težavami, posledično zdravnikom dopušča zelo malo časa za obravnavo teh otrok.« S tem ko se več časa posvečajo tem otrokom, jim zmanjka časa za redne obravnave.

Dodatno stisko s časom povzročajo vsi administrativni postopki, med njimi je pisanje poročil za CSD, sodišča, policijo ..., ki jih zdravstvena zavarovalnica ne vrednoti, jim pa vzamejo veliko časa. »Včasih se nam zdi, da se polovico delovnega časa ukvarjamo s pacienti, polovico pa s papirji.« Kot je sklenila Marija Burnik, zaradi vsega navedenega ni »nič nenavadnega, če si nekdo v skrbi zase priskrbi delovno okolje z manj stresa«.

Pred časom so pediatri na pomanjkanje kadrov že opozorili v javnem pismu.