Pametna ura, naš mali prijatelj in velik skrbnik

Ljubljana – Na Inštitutu Jožefa Stefana (IJS) so razvili pametno uro, ki ljudem izboljša življenje. Deluje kot mali pametni telefon in je lahko naš pozorni prijatelj, a tudi zelo pomemben skrbnik, ki nam ob zdravstvenih in drugih težavah hitro pomaga. Ko denimo zazna padec, takoj pokliče pomoč, deluje v stanovanju, prav tako na prostem.

Ko človek, ki nosi pametno uro IJS, pade ali se znajde v podobnih težavah, ta inteligentna naprava to zazna in pokliče pomoč. Prav tako uri lahko zaupamo, da smo v stiski, psihični ali socialni, da se slabo počutimo, in bo poklicala ustrezno pomoč. V napravo lahko shranimo štiri telefonske številke, zato zlahka pokličemo svoje bližnje, prijatelja ali prijateljico, vmes pa nas bo ura denimo opozorila, da je čas za tablete. Pomembno je, da imamo uro pri sebi tudi ponoči, ko je na primer treba na stranišče, ali ko se odpravljamo na vrt. Na inštitutu pravijo: s to napravo si lahko življenje podaljšamo in seveda izboljšamo. Kot smo v Delu že pisali, pametna ura podpira več funkcij, za prepoznavanje nevarnih situacij pa uporablja napredne algoritme, ki so jih razvili na odseku IJS za inteligentne sisteme – zanje so raziskovalci prejeli prvo nagrado na svetovnem tekmovanju iz prepoznavanja aktivnosti EvAAL.

Jani Bizjak: »Največja prednost našega sistema je uporaba umetne inteligence.« Foto osebni arhiv

Podpira tudi socialne klice, šteje korake, upravljanje na daljavo

Kdaj so na IJS začel snovati to napravo? Jani Bizjak, projektni vodja pri projektu pametne ure, odgovarja: »Inštitut se s prepoznavo aktivnosti ukvarja že vrsto let. K projektu In life, katerega del je tudi razvoj pametne ure, so nas povabili prav zaradi zmage na svetovnem tekmovanju v prepoznavanju aktivnosti EvAAL 2013. Projekt in s tem konkreten razvoj pametne ure se je začel leta 2015.« Kaj je pri tej napravi posebnega, česar podobne pametne ure, ki jih je sicer veliko na izbiro, nimajo? Bizjak pojasnjuje: »Največja prednost našega sistema je zagotovo uporaba umetne inteligence, ki pomaga pri številnih funkcionalnostih naprave. Tako na primer z uporabo umetne inteligence dosegamo boljšo zanesljivost pri prepoznavanju padcev. Poleg tega analiziramo uporabo in gibanje naprave ter s tem iščemo anomalije v vedenju uporabnika, ki bi lahko kazale na morebitne zdravstvene težave.

Ura, poleg osnovnih funkcionalnosti, povezanih z varnostjo uporabnika, podpira tudi številne uporabnostne funkcije, kot so socialni klici, štetje korakov in upravljanje na daljavo.« In kako je s spletnim portalom, prek katerega lahko do podatkov dostopajo skrbniki ali izbrani sorodniki? Zaradi lažjega upravljanja ure ima vsak uporabnik varen dostop do spletnega portala, prek katerega lahko pregleda stanje ure ter nastavlja nekatere funkcije. Če želi, lahko dostop podeli tudi sorodniku ali skrbniku.

Težave, ki se odpravljajo

Katere pa so pomanjkljivosti, ki so jih med ustvarjanjem pametne ure odpravili? »Glavni problem današnjih prenosnih pametnih naprav je avtonomija baterije. Pri pametnih urah je to še večji problem, saj imajo zaradi manjših mer nekajkrat šibkejšo baterijo kot na primer mobilni telefoni. Rešili smo ga z vpeljavo treh načinov delovanja. Prvi način požene napravo v polnem delovanju, primeren je za trenutke, ko je verjetnost, da se nam karkoli nevarnega zgodi, velika. Naslednji izkorišča umetno inteligenco ter izklaplja senzorje, ki trenutno niso potrebni. Tako ura varčuje z baterijo, ker pa to počne na pameten način, uporabnik sploh ne opazi razlike, njegova uporabniška izkušnja je skoraj takšna kot pri polni uporabi. Zadnji je način pasivnega delovanja, ura izklopi vse senzorje ter avtomatično prepoznavanje nevarnosti, toda v tem primeru mora uporabnik sam (ročno) sprožiti klic na pomoč, če jo potrebuje. S tremi načini delovanja smo čas avtonomije podaljšali z osmih ur, kolikor je pri aktivnem, do 24 ur pri normalnem ter več kot 60 ur v pasivnem načinu delovanja,« pojasnjuje Jani Bizjak.


Ura je namenjena starejšim, ki živijo sami. Ali je mogoče pričakovati, da se bo nabor njenih funkcij povečal, na primer da se v pametno uro vstavi več telefonskih številk, raznih zdravnikov, na katere se morajo starejši naročati, banke, kjer hočejo kaj urediti, a do banke ne morejo? Bizjak to potrjuje: »Tako je, za zdaj je mogoče v uro vstaviti do štiri telefonske številke za socialne klice. Za SOS klice je mogoče dodati dodatne štiri, torej imamo osem številk, ki jih ura po vrsti kliče, če se sproži SOS klic. Število možnih vnosov številk je mogoče povečati oziroma spremeniti, smo se pa odločili za štiri številke, ker so uporabniki v fazi testiranja za socialne klice največkrat vnesli samo eno telefonsko številko.« Zdaj ima ura približno 15 funkcij, pet jih je povezanih z varnostjo, druge so uporabnostne. Katere nove aplikacije razvijajo? »Trenutno razvijamo oziroma raziskujemo dva modula, ki bi ju radi dodali na uro: kontrolo krvnega tlaka ter prepoznavanje stresa in njegovo obvladovanje,« napoveduje sogovornik.

Prednost že to, da je ura plod domačega znanja

Kaj so torej glavne prednosti »naše« pametne ure? »Ena glavnih prednosti je tudi to, da jo razvijamo z domačim znanjem, v Sloveniji. Zavedamo se problematike, ki jo ura rešuje, ter jo kontinuirano razvijamo in jo bomo še vrsto let. Na številnih testiranjih z dejanskimi uporabniki smo zbrali že veliko pripomb in predlogov ter jih kar se da smiselno upoštevali pri gradnji novih različic. To je tudi dobra lastnost našega sistema, namreč, da ni vezan na strojno opremo (fizično uro). Vemo, kako danes tehnologija napreduje, vsako leto pride nov model telefona, ure, izboljšuje se avtonomija baterije, ergonomija … Če najdemo boljši model, lahko preprosto prenesemo našo programsko opremo na nov model in ga podpiramo. Poleg tega nam tak pristop omogoča posodabljanje na daljavo, ko je ura že pri uporabniku,« pojasnjuje Jani Bizjak.

Ali so te pametne ure že na voljo ali so samo v fazi testiranja? Glavnina testiranja je potekala lani, ko je več kot 150 uporabnikov uro prejelo in uporabljalo več mesecev. Letos vodijo testiranje z manj ljudmi, hkrati pa se pripravljajo na začetek prodaje, ki bo potekala prek partnerskih podjetij. Uro so testirali v več domovih za starejše po Sloveniji, od Izole, Ljubljane z okolico do Litije in Celja. Približno polovica uporabnikov je bila iz domov za starejše, drugi so bili še živeči doma. Jani Bizjak: »Točne cene še ne vemo, dokler ne bodo končana pogajanja s partnerji. Trudimo se, da bo mogoče uro dobiti zastonj, nato pa plačevati mesečno naročnino nekaj deset evrov. V to ceno bosta vključena delovanje ure in asistenca oziroma klicni center v primeru nesreče. Uro bo seveda mogoče kupiti tudi samostojno.«