Na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja je na delovni obisk v Slovenijo prišel stari-novi predsednik Srbije Aleksandar Vučić, sicer politični zaveznik predsednika vlade Janeza Janše in madžarskega premiera Viktorja Orbána. Tako Orbán kot Vučić kot tesna zaveznika Kremlja ne podpirata evropskih energetskih sankcij zoper Rusijo zaradi njene agresije na Ukrajino.

Predsednik Pahor je Vučiću zagotovil, da Slovenija ostaja podpornica pospešitve širjenja EU na Zahodni Balkan, srbskemu predsedniku pa je položil na srce, da morajo voditelji v regiji zaradi zagotavljanja miru in stabilnosti paziti, da s svojimi dejanji in izjavami ne zaostrijo razmer.

»Slovenija je že prej izgubila kakršenkoli politični pomen na Zahodnem Balkanu. Pred letom dni so bili razkriti 'non-paperji', ki jih je obelodanil prav predsednik Pahor v neformalnih pogovorih s člani predsedstva Bosne in Hercegovine. To je bil začetek konca kakršnekoli vplivnejše vloge Slovenije v tej regiji,« na vprašanje, kakšna je sploh teža apela predsednika republike, ki ga je namenil liderjem na Zahodnem Balkanu, odgovarja Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije Ifimes iz Ljubljane.

Pahorjevi spodrsljaji na Zahodnem Balkanu

Bećirović tudi dodaja, da ne smemo prezreti tesnih osebnih odnosov Boruta Pahorja in predsednika republike Srbske Milorada Dodika še iz časa, ko je bil Pahor slovenski premier. Takrat sta se večkrat srečala, Pahor pa je kot predsednik SD podpisal sporazum o sodelovanju z Dodikovo stranko SNSD, ki je še vedno v veljavi. »Lahko bi naštevali še druge Pahorjeve spodrsljaje na Zahodnem Balkanu. S tem in drugimi napakami in spodrsljaji je Slovenija sama sebe uničila kot dejavnika v regiji. Pahorjev sedanji apel nima nikakršnega pomena,« ocenjuje Bećirović.

Zijad Bećirović. FOTO: osebni arhiv

Pahor apela po njegovem ni posredoval zaradi Zahodnega Balkana, ampak zaradi sebe, in ga je treba razumeti kot iskanje nove službe zanj. »Naši viri iz Bruslja pravijo, da se zanima za eno izmed funkcij EU prav na Balkanu. Dejansko gre za proces njegove samonominacije. Ne bi me presenetilo, da se v anale zgrešene evropske politike na Zahodnem Balkanu v imenu EU vpiše tudi Pahor,« je kritičen Bećirović.

Na urad predsednika republike smo naslovili vprašanje, ali Pahorja po koncu predsedniškega mandata zanima položaj posebnega predstavnika EU za dialog med Beogradom in Prištino ter druga regionalna vprašanja na Zahodnem Balkanu. Tako so nam odgovorili: »Po koncu mandata namerava predsednik Pahor v skladu z zakonom leto dni uporabljati pisarno bivšega predsednika republike. Z vprašanjem, kaj bo počel po letu dni, se zdaj ne ukvarja, ker bo potem za to dovolj časa, zdaj se v celoti posveča svojim nalogam, ki jih bo opravljal do 22. decembra.«

Nevarnost za BiH

Sicer pa Bećirović meni, da na Zahodnem Balkanu obstaja realna nevarnost, da Putin prek svojih »putinovcev« svoj dosedanji neuspeh v Ukrajini izvozi na Zahodni Balkan: »Tukaj je velika nevarnost prav Bosna in Hercegovina, kjer ima Putin svoj satelit, Milorada Dodika, kar bi bilo za velesilo, kakršna je Rusija, nadomestilo za neuspeh v Ukrajini. Regija je območje kriminala in korupcije, v takšnih okoliščinah je možen tudi oborožen konflikt.«