Otrok, ki štiri dni noče v šolo, še ni za psihiatra

Pri otrocih in mladostnikih lahko socialna izolacija pusti dolgoročne posledice na duševnem zdravju. Naši pedopsihiatri opažajo pri mladih porast anksioznosti in depresije, motenj hranjenja in težav, povezanih s šolo.

Zaradi naštetega pripeljejo starši otroke veliko hitreje in pogosteje kot pred covidom-19 v psihiatrično bolnišnico, kjer osebje zaradi preobremenjenosti komaj še zmore, je povedala pedopsihiatrinja dr. Hojka Kumperščak iz UKC Maribor.

Hojka Gregorič Kumperščak, pedopsihiatrinja iz UKC Maribor. Foto Leon Vidic

V Sloveniji je bilo skokovito povečanje duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih opazno že nekaj let pred epidemijo. Med epidemijo pa so se – kot kažejo svetovne študije – povsod po svetu duševne motnje mladostnikov še povečale. Hkrati sta se povečali poraba alkohola in marihuane. V svetu tako za simptomi depresije trpi vsak četrti mladostnik, eden od petih za simptomi anksioznosti. Tudi pri nas prihaja k psihiatru vse več otrok in mladostnikov.

Psihiatrična urgenca
za nujne primere

»Potem ko jim v psihiatrični urgenci damo nujno pomoč, naj bi jih naprej vodili centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov. A pacient bi v centru čakal na obravnavo do maja leta 2023, kar je seveda predolgo. Tako se spet vrne k nam,« opozarja na dolge čakalne dobe sogovornica. Po njenih besedah je položaj paradoksen: centri so bili ustanovljeni, da bi terciarni ustanovi – UKC Ljubljana in UKC Maribor – razbremenili, zgodilo pa se je nasprotno. Ker v centrih še ni pedopsihiatrov, paciente predvsem napotujejo v bolnišnico, namesto da bi reševali težave, in pritisk na bolnišnice je še večji. Pomanjkanje otroških psihiatrov je kronično in ga nikakor ni mogoče v kratkem rešiti.

»Zelo smo že utrujeni. Ves čas epidemije smo delali dvestoodstotno. Pomagali smo vsem, ki so potrkali na naša vrata. Nimamo ne dovolj kadra ne dovolj prostora. Bojim se, da se bo vse skupaj zrušilo,« pove vodja otroške in mladostniške psihiatrije v UKC Maribor.

Dogaja se, da starši pripeljejo otroke na urgenco po nepotrebnem. »Če nekdo štiri dni noče v šolo, to ni primer za psihiatra. Vključiti bi se morale druge službe, predvsem šolska svetovalna služba,« pove sogovornica. Urgentna psihiatrična služba je namenjena zgolj nujnim stanjem, to sta v psihiatriji akutna suicidalnost in ogrožanje drugih oseb zaradi duševne motnje. Zaradi številnih nenujnih pacientov imajo psihiatri manj časa za tiste, ki pomoč res potrebujejo.

Otroci v šoli

Ali težave otrok opažajo tudi v šoli, smo vprašali Gregorja Pečana, predsednika združenja ravnateljev osnovnih šol. »Socialnost je precej slabša kot pred covidom-19, a ne le pri otrocih, v celotni družbi. Med epidemijo so tarnali, kako je hudo zaradi socialne izključenosti. Zdaj ko so se vrnili, pa jim je težko biti v šoli. Med epidemijo otrok k domačemu delu nihče ni priganjal, jih nadziral, zdaj ko so v šoli in je ponovno nadzor, to nikomur ne ustreza. Tudi zaposlenim ne. V Sloveniji poteka poskus, da bi ta mir iz časa epidemije ohranili,« je dejal ravnatelj, ki meni, da to ni dobro, saj je delovna učinkovitost zato manjša.

Gregor Pečan, ravnatelj in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije. Foto Leon Vidic

»Prej nam je stres povzročala izolacija, zdaj pa neizolacija. Kot družba se bomo morali odločiti, ali bomo šli naprej ali ne,« pravi sogovornik.