Optimistično o odnosih z Italijo

»Odnosi med Slovenijo in Italijo so odlični in za to sta si močno prizadevala predsednika obeh držav,« zagotavlja Tatjana Rojc, italijanska senatorka, ki predstavlja tudi interese Slovencev v Italiji. Predsednik republike Borut Pahor jo bo z zlatim redom za zasluge odlikoval za njen prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskih odnosov, ki so privedli tudi do vrnitve Narodnega doma Slovencem v Italiji.

Poleg Tatjane Rojc bo Pahor z zlatim redom za zasluge odlikoval tudi predsednika dežele Furlanije-Julijske krajine Massimiliana Fedrigo, s srebrnim redom za zasluge pa tržaškega župana Roberta Dipiazzo in predsednika obeh krovnih slovenskih manjšinskih organizacij Ksenijo Dobrila (Slovenska kulturno-gospodarska zveza) in Walterja Bandlja (Svet slovenskih organizacij). Slovenski predsednik je med razlogi za podelitev priznanj izpostavil še izvedbo slovesnosti tako v Bazovici, kjer so se poklonili žrtvam obeh strani, kot tudi v Gorici in Novi Gorici, saj bosta mesti skupaj nosili naziv Evropska prestolnica kulture 2025.

Pahor in Mattarella počastila Gorici

»Po 13. juliju, leta 2020, ob podpisu memoranduma za vrnitev Narodnega doma Slovencem v Italiji – kar se je zgodilo natanko sto let po njegovem požigu – se je odnos do slovenske narodne skupnosti v Italiji zelo spremenil. Ta premik se kaže celo pri politični desnici,« pravi Rojc. Po njenih besedah je italijanski predsednik Sergio Mattarella na letošnjem predprazničnem srečanju z diplomati vrnitev Narodnega doma navedel kot zgled za spravo med ljudstvi v duhu skupne pripadnosti Evropski uniji. Slovenijo pa je omenjal tudi ob lanski novoletni poslanici, ko je izpostavil pozitivno zgodbo čezmejnega povezovanja Nove Gorice in Gorice. »Svojim rojakom je tako sporočil, da onkraj vzhodne italijanske meje živi prijateljski narod, ki je del skupnega evropskega prostora, ne pa nekdo, ki jih ogroža,« poudari.

Rojc je prepričana, da se slovenski predsednik ni prenaglil, ko se je pred poldrugim letom – z roko v roku s kolegom Mattarello - poklonil pred bazoviško fojbo. Ta spomenik se v italijanski politiki sicer pogosto zlorablja za širitev potvorjenih zgodovinskih dejstev. »Dejanje obeh predsednikov, tudi pred spomenikom Bazoviških junakov, slovenskih antifašistov, je bilo priznanje različnih zgodovinskih spominov. To pa je spodbuda za nadaljnje skupne evropske korake. Verjamem, da se bo italijanska stran v prihodnje poklonila ne le slovenskim žrtvam v Rižarni, pač pa tudi fašističnim žrtvam na našem ozemlju,« podčrta sogovornica.

Med odprtimi vprašanji, ki jih morata obe države še rešiti, pa ostaja črpanje s fiduciarnega bančnega računa v Luxemburgu, na katerega je Slovenija že pred 20 leti vplačala celotno odškodnino za zapuščeno imetje italijanskih optantov za časa povojne Jugoslavije, medtem ko Italija teh sredstev do zdaj še ni sprejela. Prav tako na epilog čaka vrnitev cerkvenih umetnin, ki so jih iz Istre med vojno odpeljali na hrambo v Italijo. »Zagotovo bodo na vrsto za rešitev prišle tudi te starejše zadeve. Ob vročitvi odlikovanj pa bom tako Dipiazzo kot Fedrigo nagovorila, da Slovenija potrebuje svojega stalnega predstavnika v italijanskem parlamentu – tako kot ga imajo Italijani v Sloveniji - in upam, da bosta ta prizadevanja tudi podprla,« sklene.